»Verjamemo, da bomo v pogajanjih s pristojnim ministrstvom dosegli razumen dogovor o koncesnini. Pod tem pojmom v skupnosti naravnih zdravilišč označujemo povprečno letno koncesnino v višini 50.000 evrov,« je povedala Renata Martinčič, pomočnica generalnega direktorja Term Čatež, in postregla s podatkom, da koncesnin v Nemčiji, Avstriji, Hrvaški in še nekaterih drugih državah ne plačujejo. V termah približno 50.000 evrov za vodno povračilo in okoljske dajatve za odvajanje odpadnih vod že plačujejo. V primeru uspešno zaključenih pogajanjih z okoljskim ministrstvom bi k temu znesku torej morali prišteti še koncesnino, kar pomeni, da bi skupni letni izdatki za uporabo vode presegli 100.000 evrov. To se Čatežanom zdi sprejemljivo, nekajkratnik omenjenega zneska pa gotovo ne.
V Termah Čatež so lansko poslovno leto zaključili z 32 milijoni evrov poslovnih prihodkov ter se uvrstili med dve zdraviliški družbi v Sloveniji, ki sta poslovali z dobičkom. Kljub temu se spopadajo z bremenom vračanja posojil bankam. »Trenutno poslujemo dobro in nimamo težav z insolventnostjo. Je pa res, da se z bankami pogovarjamo o reprogramiranju posojil v višini 70 milijonov evrov,« je dejal direktor Sebastjan Selan. es