Po četrtkovi vrnitvi iz Romunije slovenska reprezentanca nadaljuje treninge v dvorani v Stožicah, prebiva pa v Domžalah. V četrtek zvečer so igralci po dolgem in napornem potovanju iz Bukarešte (najprej z letalom do Dunaja, nato z avtobusom do domovine) opravili regeneracijski trening, včeraj dopoldan so imeli trening hitrosti, popoldan prosto, danes pa jih čakata še zadnja dva – dopoldanski bo namenjen obrambi, popoldanski pa napadu. Kar zadeva zdravstveni bilten, je trenutno stanje naslednje: steber obrambe Matej Gaber je včeraj zjutraj zaradi ječmena spet opravil zdravniški poseg na istem očesu kot tik pred odhodom v Romunijo, vratar Gorazd Škof pa bo kljub optimističnim napovedim zaradi poškodbe gležnja jutri zgolj med gledalci.
Neodločen izid na kvalifikacijski tekmi novembra lani v Minsku (32:32) in minimalna zmaga v skupinskem delu svetovnega prvenstva januarja letos v Španiji (27:26) sta izkupiček Slovenije na zadnjih dveh tekmah proti izbrani vrsti iz dežele diktatorja Aleksandra Lukašenka, reprezentanci pa se bosta v dobrih sedmih mesecih pomerili že tretjič. V beloruski prestolnici sta brata Sergej in Denis Rutenka skupaj dosegla kar 17 zadetkov (slednji tudi izenačujočega le nekaj sekund pred koncem), v Zaragozi pa je zmago priigral Dragan Gajić iz sedemmetrovke v zadnji minuti. »Tudi to sta dokaza, da moramo Beloruse vzeti zelo resno, saj so kakovostna reprezentanca. Zagotovo je dobro, da že imamo izkušnje z njimi. A naš cilj je jasen in ne vključuje kalkulacij – zmaga proti Belorusiji in uvrstitev na EP,« napoveduje selektor Boris Denič, ki se zaveda, da statistika dosedanjih medsebojnih tekem (pet zmag Slovenije ter po en remi in poraz) jutri v Stožicah ne bo igrala prav nobene vloge.
Na sredini tekmi Belorusija – Islandija (29:23), za katero Denič ocenjuje, da je bila bolj revialnega kot tekmovalnega značaja ter precej smešna, zaradi lažje poškodbe ni igral prvi zvezdnik Sergej Rutenka. Nekdanji reprezentant Slovenije in zdajšnji Belorusije bo danes dopoldan s soigralci zanesljivo dopotoval v Ljubljano (njegova žena je že nekaj dni na obiskih v Sloveniji), a se Denič s »Serdžotom« sploh ne obremenjuje: »Nisem se ubadal in poizvedoval, kaj se dogaja z Rutenko. Jasno je, da bo ne glede na stanje poškodbe igral, in tako se mi tudi pripravljamo. Tudi če ga ne bi bilo, gostje ne bi bili slabši. A Rutenka ni reprezentanca Belorusije, čeprav je njen najmočnejši člen. Mi ne igramo proti njemu, ampak proti reprezentanci te države, zato je treba premagati njo, ne pa Sergeja. On bo v vsakem primeru dal svoj standardni delež v igri, zato moramo ustaviti njegove soigralce,« se zaveda Denič, ki se pripravlja na obe gostujoči obrambi: Belorusi so namreč celotno letošnje SP igrali 6-0, v kvalifikacijah za EP 2014 pa ves čas 5-1.
»Rutenka bi prišel, tudi če bi bil brez obeh nog. Proti Islandiji se je malce spočil, da bo proti nam lahko šel na polno,« o svojem nekdanjem klubskem in reprezentančnem soigralcu ter dobrem prijatelju v šali pravi kapetan Uroš Zorman. Rutenka (Barcelona) in Zorman (Kielce) sta igrala tudi na nedavnem sklepnem turnirju najboljše četverice evropske lige prvakov v Kölnu, na katerem je španski klub v finalu klonil proti Hamburgu, poljski pa na tekmi za tretje mesto premagal Kiel: »Nihče od naju ni dobil medsebojnega dvoboja, čeprav se nisva neposredno pomerila. Biti drugi ali tretji je skoraj vseeno, saj šteje le naslov prvaka Evrope. Že pred časom sem dejal, da bo Rutenka prej evropski prvak, kot pa se bo z Belorusijo uvrstil na EP. No, z Barcelono se mu ni izšlo, zdaj pa se mu ne bo niti z reprezentanco. Pri nas Sergej jutri nima kaj iskati, zato mu lahko samo rečem: 'Rutenka, več sreče prihodnjič'.«
Kljub tradicionalno dobri volji se Zorman dobro zaveda, da njega in soigralce v Stožicah (v dvorani naj bi bilo več kot 6500 gledalcev) čaka težka naloga. »To je zadnja tekma v sezoni, a ključna. Nesmiselno je govoriti o tem, ali je po dolgi in naporni sezoni še dovolj moči, energije, motiva, želje. Nalogo, ki smo jo začeli, moramo uspešno pripeljati do konca. Jasno je, da bi bil vsak od nas že raje na dopustu, a ta bo počakal do jutri zvečer. Potem ko bomo nabili Beloruse, bo dopust še toliko slajši,« meni Zorman. Na tekmi, ki je za obe reprezentanci biti ali ne biti (Belorusi v primeru poraza lahko upajo, da se bodo kot najbolje tretjeuvrščena reprezentanca le uvrstili na EP, za Slovenijo ta scenarij ne pride v poštev), kapetan opozarja: »Edini naš cilj je zmaga, vse drugo bi bilo katastrofa. Z dosežki v zadnjih letih smo se sami izstrelili med evropsko in svetovno elito, kar pa je po drugi strani tudi velik in težak nahrbtnik. A vseeno si ne smemo na svoja ramena postavljati prevelikega bremena in pritiska, da bi lahko potem iskali izgovor, da smo pregoreli v preveliki želji za uspehom. Za takšne izgovore smo že malce prestari, če želimo še naprej biti del elite.«
