V sosednji Hrvaški je tradicionalna nacionalna država v tem času že počasi odmirala in prepuščala svoje pristojnosti velikemu kapitalu: gigantski nacionalni konzorcij Agrokor s 40.000 zaposlenimi, v lasti ustanovitelja, velikega tajkuna Ivice Todorića, je tiskal celo lasten denar – bone svojega trgovskega podjetja Konzum, s katerimi je svoje uslužbence ponekod plačevala celo sama hrvaška država.
Nacionalne države s svojim ozemljem so bile seveda mnogo manjše od interesnih območij velikih korporacij. V začetku drugega desetletja 21. stoletja, po kapitulaciji srbske Delte, je hrvaški Agrokor tako ostal še edini resni kandidat za osvojitev trga v jugovzhodni Evropi. V vojni za ta trg si je slovenski Mercator, ki se je razširil na sedem tedanjih držav, naprtil velikanske dolgove, in tako je večji in močnejši Agrokor začel pripravljati načrte za njegovo osvojitev.
Tedaj, v času revolucionarnih sprememb v Evropi, se bitka za Mercator niti ni zdela tako pomembna, toda v kontekstu zgodovinskega spopada dveh družbenih konceptov – nacionalne države in multinacionalne korporacije – je bila to zadnja velika vojna tradicionalne državne ekonomije proti zasebnemu kapitalu.
Bitka se je začela konec leta 2011, ko so se predstavniki JP Morgana, svetovalci Todorićevega Agrokorja, srečali z Mercatorjevimi svetovalci iz banke Societe Generale in začeli pogajanja o nakupu večinskega deleža v lasti Pivovarne Laško in koncerna z Novo Ljubljansko banko na čelu.
Ob pomoči slovenske države in mobilizirane javnosti je Mercator ob ogromnih izgubah uspešno odbil prvi napad, toda Agrokor ni odnehal, vedoč, da bodo večinski lastniki slovenske trgovske verige zaradi težkih gospodarskih razmer prisiljeni prodati svoje deleže, zato se je umaknil na rezervne položaje in čakal na pravi trenutek. Nova bitka se je začela leta 2013 in končno, po skoraj dveh letih obleganj, je izčrpani Mercator padel v roke Agrokorjevih menedžerjev, ki so jih v upravni zgradbi v Ljubljani pričakali z velikim navdušenjem.
Odgovori na naslednja vprašanja:
Kakšne so bile družbene in gospodarske razmere v Evropi na začetku 21. stoletja? Kaj so bile »nacionalne države«? Zakaj so nacionalne države hotele obdržati nadzor nad velikimi podjetji? Kdo je ustanovil Agrokor? Kdaj se je začelo obleganje Mercatorja? Zakaj je bila bitka za Mercator pomembna?
Tako nekako bo v bližnji prihodnosti videti učbenik zgodovine za osmi razred osnovne šole, lekcija »Bitka za Mercator leta 2013 in konec tradicionalne države«, v kateri se bodo otroci v vsej širni skupini Agrokor – multinacionalni korporaciji, ki obsega ozemlje nekdanje Hrvaške, Slovenije, Srbije ter Bosne in Hercegovine – učili o davnih, junaških časih vojn za balkanski trg in zatonu tradicionalne nacionalne države.
Na urah zgodovine na prostem – običajno na kakšen praznik, recimo 2. januarja, na rojstni dan Ivice Todorića, ki se praznuje kot dan skupine Agrokor, ali na dan zmage, ko se praznuje prevzem Mercatorja – bodo na farmah Agrokorjevih kmetijskih kombinatov, v nakupovalnih središčih in skladiščih njegove trgovske verige stari menedžerji in člani uprave, veterani velikih bitk iz preteklosti, pripovedovali otrokom o časih ponosa in slave.
Živo bodo sivi starci opisovali malčkom veličastno bitko za Mercator, o tem, kako so ponoči prešli Muro in se podajali na globinsko prečesavanje Mercatorjevih poslovnih knjig, ali kako je legendarni narodni heroj Ivan Crnjac Crni, takrat najmlajši član Agrokorjeve uprave – po katerem se, dragi otroci, imenuje naša šola – Mercatorjevim solastnikom hladnokrvno pomolil pod nos 115 evrov za delnico in kljubovalno zavpil »Živela skupina Agrokor, živel Ivica Todorić, živel prosti trg!«.
Otroci bodo seveda zehali od neznanskega dolgčasa in za domačo nalogo se bodo na pamet naučili definicije njim popolnoma nerazumljivih pojmov, kot sta »nacionalna država« in »javno dobro«, potem pa veselo pohiteli domov, saj tega dne igra nogometna reprezentanca Agrokorja v polfinalu evropskega prvenstva proti Nestleju, zaradi česar pouk odpade.
Takšna prihodnost se nam morda zdi daleč, a se je že začela. Sodobniki se tako in tako nikoli ne zavedajo velike zgodovine, ki se jim dogaja pred lastnimi očmi. Usoda Mercatorja je danes prvorazredno nacionalno vprašanje, kot nekoč državna samostojnost, in tako je v nedavni raziskavi javnega mnenja kar 84 odstotkov Slovencev nasprotovalo prodaji Mercatorja Ivici Todoriću v bojazni, da ne bi slovensko gospodarstvo propadlo, medtem ko kar 84 odstotkov Hrvatov ta posel brez zadržkov podpira.
V strahu, da jih ne bi v Agrokorju dali na čevelj.
