Festival se je z velikimi načrti in oživitvijo srednjeveške trdnjave v prostor ambientalnega dogajanja začel leta 2002 s krstno predstavo festivala Pisma s fronte v režiji domačega režiserja Marjana Bevka. Program je z leti rasel in se povezoval s sosednjimi državami. S prihodom gospodarske krize pa se je festivalu pridružila še umetnost zbiranja finančnih sredstev. Zlom festivala se je začel napovedovati že lani, ko je festivalu večletno programsko podporo zmanjšalo ministrstvo za kulturo in okrnilo možnosti, da bi kulturno društvo samo prevzelo programsko in poslovno organizacijo festivala. Kljub vsemu so ga lani ob minimalni podpori občine Bovec še izpeljali v okrnjeni obliki. V štirih dnevih in z manj kot 10.000 evri. Ob podpori občinskega sveta pa je letos črto potegnil še župan Siniša Germovšek in dejal, da če je vse odvisno zgolj od občine, festivala ne bo več.
Domitrović priznava, da je izpeljava letošnjega festivala v takšnih razmerah popolnoma nemogoča. Dodaja, da jim dodatno grenkobo nad trenutno situacijo puščajo dosedanji doseženi rezultati v trdnjavi z zgodovinsko vrednostjo in na lokaciji na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Festival je bil mednaroden in vsako leto privabil od 10 do 15 tujih in domačih ekip nastopajočih. »Istočasno je šlo za promocijo in uveljavljanje evropske različice kulturnega turizma,« dodaja Domitrović. Kljub temu v društvu razmišljajo, da bi v prihodnjih letih nadaljevali festival. Upajo na pridobitev dodatnih evropskih sredstev, na večji posluh same Občine Bovec in na razvoj kulturne zavesti v celotni državi, ki je po njihovem mnenju v tem trenutku na grozljivem minimumu. »Vsesplošna finančna kriza ni nikakršno opravičilo za (ne)podpiranje reprezentančnih regionalnih, državnih ali mednarodnih kulturnih dogodkov,« je kritičen Domitrović.
