Harhoff je v pismu kritiziral oprostilne sodbe Anteju Gotovini, Mladenu Markaču, Momčilu Perišiću, Franku Simatoviću in Jovici Stanišiću. Prepričan je, da odločitve nasprotujejo kakršnikoli pravici.
Zapisal je, da je v primerih proti hrvaškim generalom pritisk nad sodniki izvajal ameriški predsednik haaškega sodišča Theodor Meron. Povedal je še, da se je Meron zelo zavzemal za oprostilne sodbe ter da so bila njegova prizadevanja uspešna, ko je v zadnjem trenutku uspel prepričati turškega sodnika, da spremeni stališče.
Očitki letijo na 77-letnega sodnika Mehmeta Guneya, ki je glasoval za oprostilno sodbo Gotovini in Markaću. Za oprostitev hrvaških generalov so glasovali Meron, Guney in Patrick Robinson, proti pa sta glasovala Fausto Pocar in Carmel Agius.
»Zaradi zadnjih razsodb sem zašel v globoko profesionalno in moralno dilemo, kakršne doslej še nisem izkusil,« pravi Harhoff. »Najhujše od vsega je sum, da so nekateri kolegi izpostavljeni političnim pritiskom. To povsem spremeni premise mojega poklica, ki bi moral služiti načelom razuma in pravice.«
»Zdi se, da so se vojaške ustanove vplivnih držav, kot sta ZDA in Izrael, ustrašile, da se haaško sodišče preveč približuje najvišjim vojaškim uslužbencem. So ameriški in izraelski uslužbenci vršili pritisk na ameriškega predsednika haaškega sodišča, da spremeni potek sojenja,« se še sprašuje Harhoff.
