Demokratska večina predlog podpira, republikanci pa so razdeljeni, čeprav se vsaj v senatu zavedajo, da brez podpore reformi dolgoročno ne morejo več računati na osvojitev Bele hiše in morda niti večine v senatu.
Predstavniški dom, kjer volilna okrožja zajemajo večino volivcev ene ali druge stranke, pa je druga zgodba.
Vodilni člani republikanske stranke, kot je predsednik predstavniškega doma John Boehner iz Ohia, se zavedajo, da morajo biti na "pravi strani" zgodovine, vendar potrditev reforme nikakor ni zagotovljena, ker je veliko republikancev še vedno proti.
Ameriški predsednik Barack Obama, ki je na zadnjih volitvah dobil 71 odstotkov glasov volivcev latinskoameriškega izvora, je pred glasovanjem v senatu kongres ponovno pozval k ukrepanju.
Obama se zaveda, da bo imigracijska reforma velik dosežek, s katerim se bo zapisal v zgodovino, podobno, kot se je v prvem mandatu z zdravstveno reformo. Povedal je, da so nezakoniti priseljenci resda prekršili pravila in je ne smejo prepoceni odnesti, vendar niso prišli, da delajo težave ampak, da preživijo svoje družine in prispevajo skupnosti.
Senat bo zdaj obravnaval predloge amandmajev k reformi, na koncu pa jo bo moral potrditi s 60 glasovi večine. To bo trajalo več tednov.
Svoj predlog bo moral potrditi tudi predstavniški dom, nakar se bodo začela usklajevanja in reforma bo morda potrjena do konca leta.
Predlog omogoča pot do legalizacije statusa in po 13 letih tudi do državljanstva za večino od 12 milijonov nezakonitih priseljencev, ki niso bili kaznovani za zločine.
Reforma obenem zahteva ostrejši nadzor na južni meji in prinaša spremembe v zakonodaji za zakonite priseljence.
Olajšala bo pot v ZDA za izobražene in visoko usposobljene delavce, do dovoljenja za delo pa bo lahko prišlo tudi več nekvalificiranih delavcev, ki jih potrebujejo za razna opravila v poljedelstvu in drugih panogah. Ta dela zdaj opravljajo nezakoniti priseljenci.