Delavke pogosteje kakor delavci pravijo, da je stres na delovnem mestu pogost (54 odstotkov proti 49 odstotkom), to velja tudi za delavce, stare od 18 do 54 let (53 odstotkov), v primerjavi z delavci, ki so starejši od 55 let (44 odstotkov). Sedem od desetih (72 odstotkov) delavcev v Evropi, ki pravijo, da se ta v njihovem delovnem okolju pojavlja redko, pravi tudi, da je obvladovanje stresa dobro, po drugi strani pa šest od desetih delavcev (58 odstotkov), ki pravijo, da je stres, povezan z delom, v njihovem delovnem okolju pogost, odgovarja tudi, da se ta ne obvladuje dobro.
Najpogostejši vzrok za stres na delovnem mestu v Evropi je nezanesljivost zaposlitve ali reorganizacija delovnih mest (72 odstotkov), sledi število delovnih ur ali delovna obremenitev (66 odstotkov). Vendar sta med mlajšimi delavci, starimi od 18 do 34 let, ta vzroka uvrščena najviše (oba 69 odstotkov). Poleg tega delavci na področju zdravstva in nege pogosteje od povprečja izberejo število delovnih ur in delovno obremenitev (77 odstotkov).
V državah z višjo stopnjo javnega dolga je večja verjetnost, da delavci navedejo nezanesljivost zaposlitve ali reorganizacijo delovnih mest kot vzrok za stres; 73 odstotkov delavcev v državah z javnim dolgom, ki presega 90 odstotkov BDP, izbere nezanesljivost zaposlitve ali reorganizacijo delovnih mest za pogost vzrok stresa v primerjavi s 66 odstotki delavcev v državah, v katerih javni dolg znaša 60 odstotkov BDP ali manj. Države z javnim dolgom, ki je bil večji od 90 odstotkov BDP (podatki o javnem dolgu kot odstotku BDP so iz Eurostata za drugo četrtletje 2012), so Grčija, Italija, Belgija, Irska, Portugalska, Francija in Islandija. Države z javnim dolgom v višini 60 odstotkov BDP ali manj so Poljska, Finska, Latvija, Danska, Slovaška, Švedska, Češka, Litva, Slovenija, Romunija, Luksemburg, Bolgarija, Estonija, Švica, Liechtenstein in Norveška.
Nesprejemljivo vedenje, kot sta ustrahovanje in nadlegovanje, zaznava kot pogost vzrok za stres, povezan z delom, šest od desetih delavcev (59 odstotkov). Manj delavcev zaznava pomanjkanje podpore kolegov ali nadrejenih (57 odstotkov), ne dovolj jasno opredeljene vloge in odgovornosti (52 odstotkov) ali omejeno možnost obvladovanja delovnih vzorcev (46 odstotkov) kot pogostejše vzroke zanj.slo