Minister za kulturo Uroš Grilc je s svojo ekipo predstavil nacionalni program za kulturo 2014–2017 (NPK), ki je v javni razpravi do 8. julija. Dokument definira cilje in prioritete kulturne politike, ki je zadnji dve leti delovala brez NPK, kar se je tudi odražalo v številnih zgrešenih in škodljivih posegih v polje kulturne produkcije. Pomemben pa je tudi, ker predstavlja usmeritve za nov kulturnopolitični model, kakor ga bo skušal vzpostaviti krovni zakon za kulturo ZUJIK, ki ga minister napoveduje ob koncu leta.
Večja prehodnost zaposlitev
Dokument je nastal kljub krizi in je zato finančno konservativen, vendar so prihajajoča leta nestabilnega proračunskega financiranja še toliko večji razlog za določitev ciljev in prioritet kulturne politike, kot pojasnjuje minister. Da bo prihajajoče obdobje zares pomembno, kaže dejstvo, da so predvidene spremembe vseh ključnih zakonov na področju kulture. »Dokument je ključen tudi zaradi prihodnje finančne perspektive EU. Zgolj tisti razvojni projekti, ki imajo podlago v NPK, bodo konkurenčni pri pridobivanju sredstev EU v prihodnjem obdobju,« razlaga Grilc.
Eden ključnih ciljev, pri katerih naj bi pomagala evropska sredstva, je povečanje števila zaposlenih v kulturi. S sedanjih 23.503 zaposlenih naj bi se število do leta 2017 povečalo za tri odstotke, vendar ne v javnem sektorju, kjer se bo število zaposlenih zmanjševalo za odstotek na letni ravni. Kot obljublja Grilc, se zaradi tega ne bo zmanjšala tudi kakovost javnih kulturnih dobrin, kar bodo omogočili z večjo integracijo samozaposlenih in nevladnih organizacij (NVO) v javne zavode ter z večjo prehodnostjo zaposlitev, tako iz javnega v zasebni sektor kot v nasprotni smeri. NPK skuša definirati specifike vseh skupin producentov v kulturi, samozaposlenih, NVO ter javnega in zasebnega sektorja. Grilc izpostavlja tudi slednjega, ki je bil doslej vedno na robu zanimanja aktivne kulturne politike, čeprav je na področjih knjige, filma, industrijskega oblikovanja in arhitekture ključni producent prav zasebni sektor.
Pomembna novost je tudi načrtovana ustanovitev posebne institucije, ki bi delovala kot pravna podpora zaposlenim v kulturi, posrednik informacij in dela ter kot izobraževalna institucija za usposabljanja zaposlenih v kulturi.
Enotna cena knjige po vseh prodajnih kanalih
NPK fokus na področju knjige prenaša na založništvo in knjigotrštvo, ki sta oba v perečih situacijah, kot pravi vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost Gašper Troha. Ciljno bo podpiral knjigarne in njihove programe za popularizacijo kupovanja knjig. Program predvideva tudi zakon o knjigi, katerega bistvena novost bo enotna cena knjige, ki jo bo določil založnik, jo natisnil na platnico, v določenem obdobju pa bo veljala za vse prodajne kanale, od knjigarn do spletnih prodajalcev. Program Javno agencijo za knjigo zavezuje k sprejemu srednjeročne strategije in razmisleku o številu subvencioniranih naslovov, ki naj bi se manjšalo, medtem ko bi se subvencije na naslov višale.
Za področje uprizoritvenih umetnosti je predviden večji poudarek postprodukciji oziroma ponovitvam, kar pomeni, da se bodo stvaritve predstavile na čim večjem ozemlju Slovenije in tudi širše v svetovnem prostoru. »Možnost za razvoj občinstva vidimo predvsem prek koprodukcij in izmenjav predstav v abonmajskem sistemu,« pravi Troha. Predvidena je tudi podpora brezplačniku na področju gledališča po vzoru Bukle na knjižnem trgu. Troha izpostavlja še profesionalizacijo sodobnega plesa in nadgradnjo delovanja slovenskega gledališkega muzeja, ki bo pripeljala do slovenskega gledališkega inštituta. Na področju likovne in intermedijske umetnosti napoveduje dosledno vpeljavo razstavnin, tj. avtorskih honorarjev za ustvarjalce.
Na področju medijev si je Grilčeva ekipa zadala ambiciozno nalogo, da se Slovenija glede na indeks svobode medijev s 35. mesta povzpne na vsaj 20. do leta 2017. Predvidena je tudi nižja stopnja DDV za digitalne izdaje časopisov in revij. Za medijski trg dela pa je dobra novica, da se plačilo prispevkov iz državnega proračuna širi tudi na mlade novinarje do 35. leta, ki izkazujejo perspektivne rezultate, ter da je predvidena ciljna finančna spodbuda medijem za prve zaposlitve visoko izobraženih novinarjev do 30. leta starosti.