Pahorja so za nagrado na pobudo evropske poslanke Mojce Kleva Kekuš predlagali vsi slovenski evropski poslanci, njegovo kandidaturo pa utemeljili z besedami, da je »kot kritični pisatelj in veliki intelektualec neprecenljivo vplival na slovenski jezik ter na kulturni razvoj območja med Italijo in Slovenijo«.
Pahor je ob novici, da je prejel nagrado, za portal slomedia.it dejal, da ob imenovanju čuti zadoščenje.
»Če evropski parlament pride do tega, da v moji osebi prizna pravzaprav obstoj te naše kulture, naše veljavnosti evropskega duha slovenskega človeka, v tem smislu gre za veliko zadoščenje, ki ga doživljam ne samo jaz, ampak ki ga doživljamo vsi, saj jaz sem sin našega tržaškega prebivalstva, našega primorskega človeka. Počaščena je vsa naša kultura in raven naše evropske kulture,« je dejal.
Nagrajence, skupaj jih je 43, je v sredo izbrala žirija v Bruslju, ki ji je predsedovala podpredsednica Parlamenta Anni Podimata. Slovesna podelitev medalj za vse nagrajence bo oktobra v Bruslju. Nagrado Evropski parlament podeljuje od leta 2008.
Boris Pahor, rojen v Trstu, velja za enega najbolj znanih slovenskih pisateljev. V Evropi je zaslovel predvsem z deli, v katerih opisuje grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, v Sloveniji in pri slovenski manjšini v Italiji pa je poleg literarnega opusa znan tudi po družbeno-političnem angažmaju.
Med Pahorjevimi deli so, poleg najbolj znane Nekropole, znani tudi zbirka novel Grmada v pristanu ter romana Nomadi brez oaze in Spopad s pomladjo. S svojimi deli je Pahor zaslovel najprej v tujini, šele pozneje so njegovo pisavo prepoznali v domovini.
