Cene električne energije so najnižje v zadnjih letih. Za megavatno uro pasovne električne energije z dobavo v naslednjem dnevu je bilo treba včeraj na borzi v Leipzigu na urni dražbi odšteti le dobrih 32 evrov.
Tudi zato se lahko poslovni odjemalci, ki z dobavitelji sklepajo pogodbe za dobavo električne energije v prihodnjem letu, nadejajo nižjih stroškov. To nakazuje tudi tekmovanje dobaviteljev na javnih razpisih, ki so za sklenitev posla očitno pripravljeni ponuditi celo ceno, nižjo od tržne. Če je torej pred leti veljalo, da poslovni odjemalci gospodinjstvom subvencionirajo nizke cene električne energije, je zdaj celo mogoče pričakovati nasprotno: da bodo luknjo, ki jo bodo dobavitelji ustvarili pri poslovnih odjemalcih, kmalu pokrivala gospodinjstva.
Dampinške cene na trgu z elektriko
Da v želji po novih poslih na javnih razpisih oddajajo dampinške ponudbe, nam je v zadnjih dneh potrdila večina dobaviteljev. »Pogosto se zgodi, da si ne znamo razložiti, kako lahko dobavitelj, ki je oddal najnižjo ponudbo, upraviči prodajno ceno, ki je pomembno nižja od nabavne. Vedno obstaja možnost, da zaradi boljšega dogovora ali spretnosti pri trgovanju kupi energent ceneje, ampak ne deset odstotkov ceneje,« pravijo v podjetju Elektro Celje Energija, ki ga vodi Mitja Terče. Tudi njihov konkurent iz Ljubljane opaža podobno. »Velikokrat ugotavljamo, da posamezni dobavitelji električne energije na javnih razpisih ponujajo tudi nižje cene električne energije od tržnih, pri čemer gre lahko tudi za špekulativne posle,« pojasnjujejo v ljubljanski Elektro energiji. Dampinške ponudbe so opazili tudi v podjetju Gen-I (vodi ga Robert Golob) in mariborski Energiji Plus.
To potrjujejo tudi podatki, ki smo jih pridobili. Konec aprila je tako Skupnost socialnih zavodov objavila razpis za nakup skoraj 35 milijonov kilovatnih ur električne energije za leto 2015. Med šestimi ponudniki so bili najcenejši v Elektro Gorenjska Prodaji. Po naših podatkih so ponudili dobavo za 1,63 milijona evrov, kar je bilo takrat več kot 100.000 evrov manj od realne cene. Podobna zgodba je bila tudi v primeru Komunale Kranj, kjer je realna cena diagrama po dostopnih podatkih znašala okoli 48,5 evra za megavatno uro, celo dobavitelji, ki niso bili izbrani, pa so ponujali ceno, nižjo za pol evra ali več.
»Ne moremo soditi, ali gre za dumpinške cene ali ne, ker pozna vsak ponudnik svojo kalkulacijo cene,« pravijo v Elektro Gorenjska Prodaji. V družbi E3, ki je v lasti Elektra Primorska, pa menijo, da vsak ponudnik prodajno ceno oblikuje glede na dostopnost virov, ki so mu v danem trenutku na voljo. Petrol je tako edini ponudnik, ki je jasno zatrdil, da pojava dumpinških cen ni opazil, »saj so pogodbeni zneski pri javnih naročilih visoki, marže pa nizke, zato bi si kdorkoli težko privoščil dumpinške cene«.
Zakaj so dobavitelji v boju za stranke pripravljeni iti tudi v lastno izgubo? Kot nam je pojasnilo več sogovornikov, gre za splet več dejavnikov. Prvi je povezan s padajočimi cenami, ki jih znižujejo manjša poraba zaradi krize v Evropi, selitev industrije na druge celine, vedno večja energetska učinkovitost podjetij, velike količine cenejše hidroenergije... K temu velja dodati razplamtelo tržno tekmo med slovenskimi dobavitelji. Četudi so največji vsi tako ali drugače povezani z državo, si neusmiljeno skačejo v lase tudi na trgih (v posameznih regijah ali pri gospodinjstvih), ki jih je pred leti obvladoval le en dobavitelj. Kljub cenovnim pritiskom je, tako naši sogovorniki, za podjetja ključno, da zaradi dostopa do nabavnih virov, včasih pa tudi zaradi prestiža, ohranijo določen obseg prodaje. Četudi za ceno izgube. Gre za poslovni model, ki je izrazito kratkoročen, dodajajo sogovorniki.
Cene padejo, prispevki državi rastejo
Zaradi nižjih cen električne energije na trgih so nekateri dobavitelji znižali tudi cene za gospodinjstva, medtem ko ostali to šele napovedujejo. A čeprav se cene znižujejo, prav tako tudi stroški za zakup čezmejnih zmogljivosti, za prihodnja leta znatno nižjega končnega računa ni pričakovati. V Gen-I so pojasnili, da se hkrati na vseh trgih vztrajno povečujejo prispevki, ki jih diktira država in sodijo v tako imenovani regulirani del cene. »Prispevek, ki se v zadnjem času najhitreje in najbolj povečuje, je prispevek za kritje subvencij v investicijo obnovljivih virov energije,« dodajajo v Gen-I. »Z nenehnim povečevanjem prispevkov države predstavlja električna energija samo še tretjino računa. Letos se je mesečni račun zaradi zvišanja prispevka za obnovljive vire že povečal za dva do tri evre, z zvišanjem davka na dodano vrednost pa se bo povečal še za skoraj en evro,« poudarjajo tudi v celjskem dobavitelju električne energije. Kot so pojasnili, bi morali ceno električne energije znižati še za vsaj 20 odstotkov, da bi račun za gospodinjstva ostal enak.
Kateri segment odjemalcev se torej dobaviteljem bolj izplača? »Za dobavitelje električne energije je donosen posel s poslovnimi odjemalci, z gospodinjstvi skoraj ne več,« pravijo v Celju. V Energiji Plus zatrjujejo, da ne eno ne drugo nista več donosen posel, ampak uspeh prinaša le obvladovanje portfelja v finančnem in fizičnem smislu. V Gen I pa trdijo, da za nove dobavitelje na trgu ni bistvenih razlik med obema skupinama porabnikov. »Za dobavitelje, ki so odjemalce podedovali še iz časov, ko distribucije in dobavitelji še niso bili ločeni, pa so najdonosnejši posel gospodinjstva in mali poslovni odjemalci, ki jih strošek elektrike ne zanima prav zares,« še dodajajo.
