Zgodovinsko gledano se je zdravstvo ukvarjalo predvsem z zdravljenjem bolezni. Z razvojem družbe pa so v zadnjih desetletjih tako rekoč v vseh državah na svetu v porastu bolezni razvitih družb: debelost, srčno-žilne bolezni, nekateri raki, visok krvni tlak... Veliko teh bolezni lahko preprečimo, predvsem s spremembo življenjskega sloga. To storiti ni zapleteno: povečati je treba telesno dejavnost, izboljšati prehranjevalne navade, zmanjšati stres in podobno. Izziv pa je, kako ta načela uveljaviti v celotni populaciji. Veliko ljudi reče, da vedo, kaj morajo narediti, da zmanjšajo tveganje, da zbolijo za sodobnimi boleznimi, pa tega vseeno naredijo. Prva stvar, ki bi jo morali narediti, je, da ljudi izobrazimo o tem, kaj so bolj zdrave odločitve, naslednja stvar, da jim pomagamo spremeniti vedenje, tretji izziv pa je, da ljudem pomagamo, da bodo te spremembe trajne, da postanejo nov življenjski slog.
Ste predstojnik oddelka za preventivno medicino, medicino dela in letalsko medicino. Kakšne storitve ponujate na vašem oddelku?Preventivna medicina se odraža na zelo številnih področjih. Veliko preventive je na primer pri letalski medicini, saj zagotovo ne želimo, da se pilotu in astronavtu kaj zgodi, ko je v zraku oziroma vesolju. Pri medicini dela se veliko ukvarjamo s poškodbami pri delu. Veliko poškodb in nesreč pri delu lahko preprečimo, na primer z izboljšavami varnosti pri delu. Ukvarjamo se tudi z zdravstvenim vidikom preventive. Na kliniki na primer razvijamo projekt zdravega življenja za prebivalce Rochestra v Minnesoti, torej mesta, kjer klinika deluje. Ljudi bomo povabili na tridnevni intenzivni program za zdravo življenje; ocenili bomo njihovo stanje in življenjski slog ter jim dali informacije in praktične napotke, kako lahko v svoje življenje vnesejo potrebne spremembe življenjskega sloga. Ključ do uspeha je individualizacija priporočil: kako naj ljudje, ki pravijo, da nimajo časa, da bi kuhali, pojedo več sadja in zelenjave. Vsak posameznik je drugačen, zato je treba vsakemu posebej pomagati, da zasnuje program zdravega življenja, ki bo deloval zanj.
Klinika Mayo je zelo ugledna ustanova, tudi v svetu in ne samo v ZDA. Kaj je tisto, po čemer se loči od drugih bolnišnic?To, da je naše delo zelo povezovalno, zdravstveni delavci delujemo v partnerstvu. Takoj se imam možnost pogovoriti s kolegom, ki je vrhunski strokovnjak na svojem področju oziroma lahko k njemu napotim pacienta. Druga odlika klinike pa je, da so potrebe pacientov na prvem mestu. To zveni preprosto, a je v drugih bolnišnicah veliko ovir, ki se temu načelu postavijo na pot.
Lahko navedete primer, kako to načelo udejanjate v praksi?Eno od področij, s katerimi se ukvarjam, je zdravje vodilnih delavcev. K nam prihajajo menedžerji iz ZDA in tudi drugih držav. Gremo skozi njihovo celotno zdravstveno zgodovino, zdravstvene težave, zdravila, ki jih jemljejo... in naredimo načrt potrebnih preiskav in pregledov. Jaz, na primer, jih izobražujem o pomenu diete in telesne dejavnosti. Preiskave opravi klient v največ dveh dneh. Na koncu programa me spet obiščejo in se pogovorimo, kako učinkovita je bila obravnava naših specialistov.
V Sloveniji je zdravstveni sistem zaradi finančne krize v zadnjih letih utrpel velike finančne izgube. Bolnišnice so se znašle v izgubah. Se je finančna kriza dotaknila tudi klinike Mayo?Do sedaj posebnih težav nismo imeli. Klinika je vodena zelo učinkovito, imamo pozitiven finančni rezultat. Vendar se zdravstveni sistem v ZDA spreminja. Uveljavlja se popolnoma nov način delovanja: več naj bi se ukvarjali s populacijami in ne samo s posameznimi bolniki. Tak pristop vključuje tudi preventivo. Poskušamo uveljaviti spremembe na širši ravni in preprečevati, da bi ljudje sploh zboleli. Tudi pri nas se napoveduje večja obdavčitev zdravstvenega sektorja; denarja bo manj, zato bomo morali zdraviti čim bolj učinkovito.
Omenili ste, da je v ZDA eden od treh ljudi debel in dva od treh pretežka. Zdi se, da nimamo učinkovitega orožja, kako bi se lotili problema debelosti. Kaj predlagate, da bi bilo treba storiti, da bi zmanjšali ali vsaj zajezili epidemijo debelosti?Delež debelih ljudi narašča povsod po svetu, kar pove, da so v ozadju zelo močne silnice, ki vplivajo na porast debelosti. Odmikamo se od tradicionalnih, lokalno obarvanih načinov prehranjevanja, življenje je vse bolj sedeče, zmanjkuje nam časa za telesno dejavnost... Da bi dosegli spremembo, je treba delovati na različnih ravneh: vključiti različne sektorje, kot so živilska industrija, znanost, javnozdravstveni sektor, poslovni sektor, korporacije, in seveda posameznike, saj je sprememba življenjskega sloga stvar vsakega posameznika.
Mark Bittman, kolumnist časopisa New York Times, je nedavno v pogovoru za naš časopis povedal, da je prepričan, da bodo Američani čez 50 let jedli veliko bolj zdravo. Ste tudi vi tako optimistični?To si želim verjeti. Vendar ljudje običajno uberejo pot po liniji najmanjšega odpora. Toliko je sil, ki nas napeljujejo k temu, da smo vse manj telesno dejavni, po drugi strani pa nam tudi ugaja okus hrane, ki ni zdrava: ki vsebuje preveč sladkorja, soli ali maščob. Želim si, da bi iznašli načine ozaveščanja, intervencij in metod, ki bi pomagali ljudem, da bi spremenili svoje vedenje in posegali po hrani, ki je bolj zdrava.
Klinika Mayo je zasnovala znamenito dieto Mayo in piramido zdravega prehranjevanja. Kaj je njuno bistvo?Preučili smo številne znanstvene študije in zasnovali model prehranjevanja v obliki piramide, ki – po našem mnenju – enostavno prikazuje, kako bi se morali zdravo prehranjevati. Osnova piramide so velike količine svežega in zamrznjenega sadja in zelenjave. Po količini zaužitega sledijo ogljikovi hidrati: polnozrnati kruh, testenine, kosmiči, rjavi riž. Nato viri zdravih maščob in viri beljakovin, kot so meso in ribe, pa tudi rastlinski viri beljakovin iz stročnic. V središču piramide pa je telesna dejavnost: ljudje morajo postati aktivni in izboljšali bodo zdravje.
Dieta klinike Mayo uporabi načela te piramide, hkrati pa ljudem predlagamo še nekaj načinov, kako lahko ohranjajo primerno telesno težo. Dieta ima fazo izgube teže, ki traja dva tedna, in fazo ohranjanja teže. V fazi izgube teže predlagamo, kako hitro nekaj spremeniti v prehrani. Obstajajo številni nezdravi načini, kako hitro izgubiti težo, mi smo uporabili tiste najbolj zdrave: dva tedna ne smete uživati sladkorja, jejte toliko sadja in zelenjave, kot želite, saj imajo ta živila malo kalorij in velik volumen, medtem ko gledate televizijo, ne smete prigrizovati, televizijo pa lahko gledate le toliko časa, kolikor ste ga tisti dan posvetili telesni dejavnosti. Če sledite tem priporočilom, lahko pričakujete, da boste v dveh tednih izgubili tri do pet kilogramov. Izziv je seveda, kako po izgubi teže to ohranjati daljše časovno obdobje. S tem se ukvarja druga faza diete.
Prehranska piramida predvideva, da lahko na dan zaužijemo 75 kilokalorij iz sladkarij, to je približno piškot na dan. Za večino ljudi je to zelo malo.Res je, 75 kilokalorij se ne sliši veliko. Če želite znižati težo, je nujno, da zmanjšate število kalorij. Veliko diet prepove uživanje sladkarij v celoti. To ljudi spravi v stisko in velikokrat se zgodi, da po tednu ali dveh diete nabavijo vrečo sladkarij in jih naenkrat pojedo. Sam ljudem razložim, kako naj jedo in da si občasno lahko privoščijo posladek. Nobena hrana ni prepovedana, a kupite najboljši sir in čokolado, ki si ju lahko privoščite, in pojejte majhen košček.
Problem sodobnega človeka je tudi stres, še posebej stres na delovnem mestu. Sama mislim, da stresa na delovnem mestu ne moremo učinkovito zmanjšati, saj delovne obveznosti in pritiski le še naraščajo. Se motim?Mislim, da nekaj lahko naredimo, predvsem vodilni v delovni organizaciji. Veliko podjetij je že ugotovilo, da če so delavci bolj zdravi, to pripomore k večji uspešnosti podjetja. Če bi sam vodil podjetje, bi poskusil pri zaposlenih zmanjšati stres in jih spodbuditi k telesni dejavnosti.
Ali na podoben način delujete na kliniki Mayo?Da. Imamo velnes, ki se razprostira v štirih nadstropjih in ima restavracijo z zdravo hrano. Imamo programe za zmanjševanje stresa zaposlenih. Na mojem oddelku na primer spodbujam, da vodje delovnih enot omogočajo zaposlenim fleksibilnost v delovnem času, da gredo v fitnes center pred delovnim časom, po njem ali tudi med njim, ob predpostavki seveda, da opravijo svoje delo. Ugotovili smo, da to ugodno vpliva na zdravje in zadovoljstvo zaposlenih.
Kakšna je povezava med stresom in prehrano?Ko so ljudje pod stresom, se nagibajo k uživanju kalorično bogate hrane, ki ji rečemo hrana za pocrkljati. Zato se običajno počutijo še slabše, še bolj so pod stresom in padejo v začarani krog ponavljanja tega vedenja. Ta krog moramo prekiniti. Veliko ljudi ugotovi, da ko so bili fizično bolj dejavni, so tehtali manj, bolje so se prehranjevali in bolje so se počutili. Ljudi moramo spodbujati k temu pozitivnemu krogu.