In kaj je povzročilo nenadni strah in borzne razprodaje? Kot glavni razlog lahko navedemo govor predsednika FED Bena S. Bernankeja, v katerem je nakazal možnost postopnega ukinjanja stimulacij gospodarstva že v letošnji jeseni. Bernanke, ki se mu mandat izteče januarja prihodnje leto, je vodil FED skozi eno najbolj težkih obdobij v 100-letni zgodovini obstoja. Uspelo mu je obrniti tok gospodarske aktivnosti iz recesije v pospešeno gospodarsko rast, znižati brezposelnost, sanirati bančni sistem in oživiti nepremičninski trg. Vse to pa je dosegel z neobičajnimi in doslej nepreverjenimi metodami stimulacij gospodarstva in rekordno nizkimi obrestnimi merami. Čeprav ga marsikdo danes kuje v zvezde, bo šele čez nekaj let dokončno znano, kakšne so posledice omenjenih aktivnosti.
Neznanka ostaja, na kašen način bo FED lahko izstopil iz programa stimulacij in ali je ameriška fiskalna situacija na dolgi rok vzdržna. Odgovor je pogojen s tem, ali bo ameriška gospodarska rast v naslednjih nekaj letih dosegala okoli triodstotno načrtovano gospodarsko rast. Za zdaj so projekcije precej optimistične, saj se kažejo očitni znaki izboljšav na področju nepremičnin, trga dela, zaupanja potrošnikov in bančnih posojil. Za polni zagon cikla moramo sedaj videti še večji optimizem podjetij, ki bi sprožil povečan investicijski cikel.
Ne moremo prezreti dejstva, da je gospodarsko okrevanje za zdaj še daleč od polnega razcveta in da bi prezgodnja ukinitev stimulacij lahko splašila investitorje, padec kapitalskih trgov pa bi se kot bumerang vrnil v zastoj gospodarske aktivnosti. Na to nakazujejo tudi kapitalski trgi v zadnjih dveh tednih, ki so se burno odzvali le na povečano verjetnost postopnega umika stimulacij. Zato lahko pričakujemo previdno retoriko vlad in centralnih bank v prihodnjih mesecih ter povratek likvidnosti na kapitalske trge, kar pomeni, da je trenutna korekcija tečajev verjetno bolj kratkoročne narave.