Bovec. »Preveč smo odvisni od te reke in dohodka, zato smo se odločili, da reko očistimo sami prostovoljno,« je v Bovcu pred svojo agencijo povedal Adis Hrovat, predsednik združenja raftarjev Posočja. »Ne moremo špekulirati, ali bo inšpektor plovbo zaprl ali ne,« je dodal. Soča je polna drevja še od lanskih septembrskih poplav in po dveh tragičnih nesrečah so začeli prav vodniki raftov sami opozarjati, da je plovba po takšni reki nevarna. Nato se je v Bovec pripeljal inšpektor za celinske vode in odločil, da morajo v mesecu dni strugo očistiti, sicer se lahko zgodi, da bo plovbo po njej prepovedal. Občini Bovec in Kobarid se ne čutita dolžni, da bi reko očistili, in ker tako neposredne odgovornosti urejanja plovne poti na reki Soči ne nosi nihče in se je vsi bolj ali manj otepajo, se je včeraj nanjo z motornimi žagami, vitli in sekirami prostovoljno podalo okoli 40 domačih vodnikov raftov in kajakašev. Ni jih bilo težko zbrati skupaj, saj se zavedajo, da bodo s tem poskrbeli tudi za lastno varnost.
Že prej so si na zemljevidu označili vsaj 20 kritičnih točk. Ob dveh popoldne niso prišli niti do polovice 20-kilometrskega odseka od Golobarja do Trnovega, ki so ga nameravali očistiti, čeprav so se na Soči z vejevjem spopadale tri ekipe. Druga ekipa se je malo pod vasjo Čezsoča v rečnem ovinku več kot eno uro spopadala s prepletenim drevjem in vejevjem. »Drugega izhoda nismo videli. Tudi mi stopimo skupaj in kaj naredimo. Če ne bi, bi bile težave še večje. Gre tudi za našo varnost, mi smo vsak dan tukaj,« je med čiščenjem povedal Primož Komac, tudi sam vodnik rafta in hkrati reševalec. Največ težav so imeli na položnem zgornjem delu reke, kjer se voda upočasni in vejevje ustavlja. »Odstranjujemo toliko, kot se da, vsega ne moreš nikoli očistiti. Veliko dela je,« je dodal in skomignil, da kljub temu popolnoma varno ne bo nikoli.
»Zagotovo bo v vodi še kaj ostalo in jasno je tudi, da popolne varnosti na reki ne moremo zagotoviti,« se je višje v Bovcu strinjal tudi Hrovat. »Reka je živa in prinaša in odnaša stvari,« je povedal in opozoril, da bi bilo treba čiščenje Soče urediti dolgoročno in ji določiti skrbnika: »Na potezi je občina. To, da bomo plačevali plovne karte in potem še sami čistili, ne pride v poštev.« Sporno se mu zdi, da medobčinska uprava občin Bovec in Kobarid pobira denar od dovolilnic za plovbo po reki, plovne poti pa ne ureja. Občini sta namreč v odlok zapisali, da sta zadolženi zgolj za urejanje vstopno-izstopnih mest do reke, medtem ko je za varnost in urejanje reke Soče po njunem mnenju zadolžena država. »S plačili kart se je lani zbralo 120.000 evrov, povprečno pa okoli 150.000 evrov. Za zadnji dve leti imam podatke, da je na koncu ostalo po 60.000 evrov, kar si razdelita občini Bovec in Kobarid. Lani ni prišlo nič nazaj, letos nekaj je. A če bi 60.000 evrov vsako leto vračali nazaj v reko, bi se s tem lahko marsikaj uredilo,« pravi Hrovat, ki bi pravzaprav včeraj moral skupaj z bovškim županom na sestanek o tej temi na ministrstvo za infrastrukturo in prostor. »Rekli so nam, da moramo tja z enotnim mnenjem, a kako naj gremo, če ga nimamo,« pravi Hrovat, ki se je zato raje odločil za čiščenje. Župan Siniša Germovšek pa se je iz Ljubljane popoldne vračal zadovoljen. S predstavniki države so namreč ugotovili, da plovba po Soči ni »lokalna ali državna, temveč je interes skupen«.
