Dva močna bagra, ki sta v soboto zasedla bregove Ljubljanice ob Čevljarskem mostu, nista bila tam na razstavi ali da bi razkopala betonska tla, ampak sta z veliko silo čez zeleno reko napenjala jekleno žico. Zakaj? Ker se je enkrat in edinkrat kolesarilo »v zraku« čez Ljubljanico. Potekal je namreč peti Znanstival in ekipa Hiše eksperimentov je v svojem slogu za radovedno občinstvo pripravila pravcati spektakel, v katerem so lahko sodelovali tudi sami.
»Za en dan je Ljubljana dobila še en nov most, sicer debel samo dva centimetra in pol, vendar se po njem lahko kolesari,« je povedal direktor Hiše eksperimentov dr. Miha Kos, ko se je kot prvi zapeljal čez reko s posebnim kolesom z dvema sedežema in dvema krmiloma, kar je omogočalo vožnjo v obe smeri. Ideja za kolesarjenje čez Ljubljanico se mu je porodila že pred petimi leti, vendar je zaradi zahtevne tehnične izvedbe dozorela šele lani, ko se je Hiša eksperimentov povezala s Šolskim centrom Novo mesto. Njihovi dijaki in strokovnjaki pod vodstvom profesorja fizike Ivice Tomića so bili tako tisti, ki so dokončno izdelali unikatno kolo, primerno za vožnjo po ozki jeklenici.
Kot pri obešanju perila
Skrivnost stabilne lege tega kolesa je na njegovi obe osi pritrjeno močno držalo, ki je meter in pol pod vrvjo nosilo utež. Teh 150 kilogramov pa je poskrbelo za znižanje težišča kolesarja, kolesa in uteži dovolj nizko pod žico, da je kolesar prepeljal razdaljo 30 metrov brez večjega nihanja v levo in desno. »Gre za enak princip kot pri obešanju perila,« je ponazoril Kos, da se tudi perilo vedno obrne tako, da visi pod vrvjo, saj hoče biti težišče pod vrvjo. Znižanje težišča za vožnjo po žici samo po sebi sicer ni nič novega, je pa ljubljanska Hiša eksperimentov prva na svetu, ki si je drznila ta učinek preizkusiti visoko nad rečno gladino.
»Mami, a ti bi si upala?« so v zbrani množici otroci spraševali svoje starše in mnogi izmed njih so se veselo postavili v dolgo vrsto ob ploščadi na levem ali desnem bregu. »Jaz bi to poskusila, če bi bila velika,« je bila pogumna deklica in tako kot številni dečki tožila, ker so organizatorji ob pogoju, da je oseba lažja od 120 kilogramov in da opravi alkotest, dodali še starostno omejitev. Tako so lahko kolesarili le polnoletni, medtem ko zgornje starostne omejitve ni bilo in so se opogumili tudi nekateri upokojenci. »Vsak dan nekaj novega, samo prehitro je minilo, moral bi iti počasneje in uživati,« je povedal 74-letni Janez Bedrač, ko so mu sneli alpinistični pas, s katerim je bil pripet na varnostno vrv nad jeklenico. Le trohico adrenalina pa sta občutila študent Timotej Gašpar in Avstrijka Carina Runpler, ki bi žico dvignila še veliko višje. »To ni tako visoko, super bi bilo, če bi to lahko izvedli v višini streh teh hiš,« so se jima zaiskrile oči.
Naslednje leto še bolj drzno
Mnogi kolesarji, navdušeni nad novim doživetjem, bi tovrstni most kar ohranili, vsaj kot turistično atrakcijo. Na kolo je namreč sedlo precej turistov, med njimi tudi ženin iz Anglije, ki je moral na svoji fantovščini v Ljubljani v dokaz ljubezni do svoje izvoljenke med drugim opraviti tudi izziv kolesarjenja čez ljubljansko reko. Tega v Hiši eksperimentov za zdaj ne načrtujejo, niti ne obljubljajo ponovitve, ampak za naslednji Znanstival že spet napovedujejo nekaj novega, še bolj drznega.
Bi pa lahko kolesarjenje po napeti žici uvrstili med svoje redne eksperimente, če se bodo izpolnile v zadnjih dneh znova izrečene obljube o novih prostorih za Hišo eksperimentov. Tako kot predsednik države ob odprtju Znanstivala je selitev v večje prostore obljubil tudi predsednik državnega zbora Janko Veber – točno na polovici svoje vožnje čez Ljubljanico.
