Kriza v gradbeništvu še ne pomeni, da se v tem sektorju ne da več uspeti. To dokazujejo tudi v podjetju Eforma, kjer so razvili mrežo izvajalcev gradbenih in obrtniških del MojMojster. »Marsikdo je že na lastni koži izkusil, kako problematično je iskanje obrtnikov,« pravita Martin Pelcl in Gregor Černelč, ki sta idejo za razvoj mreže izvajalcev MojMojster dobila pri delu v projektantskih birojih, kjer je bila njuna naloga predvsem načrtovanje arhitekture družinskih hiš, poslovnih objektov in interierjev.
Enostavno povpraševanje in dobre ponudbe
»Kmalu je sledilo spoznanje, da za uresničitev dobrih idej, ki so začrtane na papirju potrebuješ zanesljive in sposobne izvajalce-obrtnike. Izbira napačnih izvajalcev namreč lahko pomeni veliko tveganje. Pojavljajo se napake in zamude pri izvedbi, posledično nastajajo podražitve, saj je treba pozneje napake odpraviti. Torej je imeti pravega mojstra res ključno za uspeh projekta,« pojasnjujeta mlada podjetnika iz Eforme, ki sta bila s podjetniško idejo v peterici finalistov letošnjega tekmovanja Start:up leta in dobitnika priznanja za najbolje napisan poslovni načrt.
Absolventoma arhitekture se je v začetku lanskega poletja pridružil še Matic Šerc, absolvent telekomunikacij, in skupaj so najprej preverili, kako je z iskanjem izvajalcev na spletu, ki je že postal primaren vir dobivanja informacij za vse generacije. »Bili smo izredno razočarani, saj je bila ponudba omejena, informacije v raznih imenikih in na portalih so pogosto napačne, težko je oceniti, kdo pravzaprav dela dobro, primerjava ponudbe pa je praktično nemogoča,« temelje za razvoj mreže MojMojster pojasnjuje Černelč.
Ekipa se je namreč odločila, da bo naredila konec zgubljanju časa ob brskanju za informacijami in klicanju neobstoječih številk, hkrati pa je želela dati priložnost majhnim podjetjem oziroma obrtnikom, ki dobro delajo. Mreža MojMojster tako vsebuje jasno predstavljene reference, ažurne informacije in preverjene kontakte, uporabnikom pa bo omogočila, da ponudbe med seboj tudi primerjajo in do primernega izvajalca pridejo le z nekaj kliki.
Spogledujejo se tudi že z Avstrijo
Izvajalci s prijavo v sistem dobijo samostojno spletno stran, ki jo lahko sami urejajo in preko katere dobijo direktna povpraševanja, hkrati pa so sproti obveščeni o aktualnih projektih znotraj sistema MojMojster, na katere se lahko prijavijo. »Izvajalci tako prihranijo pri spletni strani in oglaševanju ter dobijo tisto, kar želijo - konkreten posel. Sistem deluje transparentno, brez skritih provizij in v obojestransko korist, kar je danes v gradbenem poslu zelo redko,« zagotavlja Černelč, ki z ekipo načrtuje tudi širitev mreže v Avstrijo, kjer bodo prav tako ponujali storitve slovenskih izvajalcev, ki so po njegovi oceni lahko tam zelo konkurenčni, s partnerjem iz Avstralije pa so prav tako že podpisali sporazum o sodelovanju, tako da bodo še letos poizkusno zagnali sistem za gradnjo in prenovo ter iskanje obrtnikov v Avstraliji.
»Izdelek in poslovni model razvijamo po metodologiji lean startup oziroma vitkega zagonskega podjetja. Pripravljenost na hitre spremembe in razvoj sta nas tudi pripeljala do finala tekmovanja, zdrav tekmovalni duh pa nas je vzpodbudil k še nekaterim inovacijam, ki so pritegnile tudi pozornost partnerjev v tujini,« pojasnjuje Černelč. Do avgusta tako načrtujejo razvoj nekaterih glavnih orodij sistema MojMojster in širitev mreže na nekaj sto slovenskih izvajalcev, potem pa se bodo lotili prevoda spletnega mesta v nemščino, odvisno od razpoložljivih sredstev, pravijo. »Investitorja iščemo pri nas in v tujini, za dokončanje razvoja in pripravo sistema za trženje v tujini pa potrebujemo najmanj 160.000 evrov,« je dejal Černelč, ki želi z ekipo na novo postaviti pravila naročanja projektov v gradbenem sektorju.
Želijo si nižjih davkov vsaj v prvem letu delovanja
Na vprašanje, kako se znajdejo v domačem poslovnem okolju, pa v podjetju Eforma odgovarjajo, da ovire delijo na tiste, ki se jih ne da spremeniti in tiste, ki jih kroji politika oziroma birokracija. »Ne da se spremeniti, da je Slovenija zelo majhen trg. To zahteva veliko iznajdljivost in širitev ter povezovanje s tujino,« pojasnjujejo in dodajajo, da so pomanjkanje zagonskega kapitala in visoki stroški dela zaradi visokih obdavčitev od prvega dne delovanja podjetja največje težave, s katerimi se spopadajo. »Ko podjetje šele preizkuša izdelke na trgu in jih razvija, je izredno občutljivo in šibko, država pa se nanj takoj usede s polno težo. Želimo si nižjih prispevkov za delo in večjih davčnih olajšav vsaj za prvo leto delovanja visokotehnoloških podjetij. Na tem področju lahko politika stori marsikaj in bo tudi morala, če želimo kdaj stopiti iz krize. Prihodnost je v agilnih visokotehnoloških podjetjih z visoko dodano vrednostjo,« je poudaril Černelč.