Gortina. Dravski splavarji še kar ne morejo pozabiti lanske vodne ujme, ki jim je uničila tudi največji turistični splav, s katerim jim je v zadnjih dvanajstih letih uspelo na Koroško in v Zgornjo Dravsko dolino privabiti več kot sto tisoč domačih in tujih gostov ter jih popeljati po mogočni reki Dravi. Splave jim je lanska vodna ujma uničila. In čeprav je bila to za vse huda preizkušnja, niso oklevali z odločitvijo, da zgradijo nove.
V splavarskem pristanu na Gortini je bilo tako že zgodaj spomladi mogoče opaziti ogromne kupe še neobdelanega lesa, hlodov in desk, ki pa so hitro kopneli, ko so se tesarji in splavarji lotili dela. Njihovo delo je skrbno nadziral tudi najstarejši še živeči flosar Marjan Drajzinger. In po dobrem mesecu dni trdega dela je bil prvi splav, tako imenovani taljanšek, že nared. Ta splav je dobil ime po Italijanih iz Padske nižine, ki so jih naši trgovci z lesom povabili na Koroško, da bi jim pokazali, kako se sestavi splav.
Gre za 24 metrov dolg in pet metrov širok flos, za katerega so porabili 58 kubičnih metrov lesa, na njem pa je prostora za okoli 50 ljudi. Mogoče pa ga je združiti tudi z drugim splavom in lahko tako skupaj po reki popeljejo tudi do sto gostov. Kot pravi vodja koroških splavarjev Anton Gostenčnik, so trdno odločeni, da bodo letos in v prihodnjih letih na Koroško in v Zgornjo Dravsko dolino privabili še več turistov in v ta namen v turistično ponudbo vključili še druge ponudnike, na primer turistično kmetijo Klančnik iz Dravograda, Hišo mojstrovin Peger iz Slovenj Gradca, kjer izdelujejo dobrote iz lecta, Polhov mlin, Pravljično vas Leše s Prevalj ter Go turizem, Podzemlje Pece in Mežice.
Vrnili se bodo v srednji vek
Čeprav so doslej že nekajkrat poskušali odpreti sezono, pa jim je doslej načrte vselej prekrižalo vreme. Najprej so morali prestaviti krst novih flosov, zaradi dežja pa so odpovedali tudi prvi srednjeveški splavarski spektakel. Splavarjenje po srednjeveško je tudi največja novost v letošnji ponudbi koroških splavarjev. »Koroški splavarji se bomo preoblekli v srednjeveška oblačila in se skupaj z obiskovalci oziroma gosti za kratek čas vrnili v srednji vek. Berači, kmetje in tihotapci bodo pod budnim očesom koroške gospode na splav za prodajo natovorili raznovrstno blago. Nanj je bilo treba včasih skrbno paziti, saj so bili tatovi stalno na preži. In tudi tokrat bodo naše blago tatovi in razbojniki poskušali ukrasti, toda orožniki bodo nadlogo hitro našli in nepridiprave privezali na pranger – sramotilni steber,« delček čudovitega doživetja opisuje Lucija Lauko, ki skrbi za promocijo splavarjenja. Kot pričajo pisni viri, se je splavarjenje na reki Dravi začelo v 13. stoletju, ko so trgovci, kmetje in tudi meščani na enostavnih lesenih plovilih po reki prevažali sode, kole za trte in drugo blago z namenom, da bi jih prodali.