Tokaj je za rebulo druga vinska sorta med belimi vini v Goriških Brdih. V tem delu Slovenije predstavlja 12 odstotkov vseh vinogradniških površin, medtem ko se v Italiji vinogradi tokaja raztezajo na več kot 2000 hektarih.
Imenu vina sta se zaradi zahtev Madžarske, ki je vinsko sorto tokaj zaščitila kot vino s poreklom, morali odpovedati tako Slovenija kot Italija ter ga preimenovati. Prvotna izbira točaj je bila preveč podobna prvotnemu imenu, zato so morali vina z etiketo umakniti s trgovskih polic. Slovenski vinogradniki so se zato odločili vino poimenovati po starem imenu vinske trte v sauvignonasse, ki je dokaj uveljavljeno v Franciji, ali zeleni sauvignon.
"Vendar se to ime med uporabniki ni prijelo, poleg vsega pa ima v Evropi in svetu še prizvok slabega vina. Zato smo se odločili to vino ponovno preimenovati in za pomoč prosili tudi uporabnike," je povedal direktor Konzorcija Brda Aleš Kristančič.
Potreben bo čas
Vendar bo potreben čas, da se ljudje navadijo tudi na novo ime. Jakot je bil zelo dobro sprejet med tistimi, ki so glasovali o novem imenu, v finalnem deli so lahko izbirali med imeni jakot, bric, bart in zlatin.
"Vino tokaj je tista vinska sorta, ki najbolj identificira Brda, njegove lastnosti najbolj izžarevajo briško krajino, zato mora biti tudi ime temu primerno," je še dejal Kristančič.
Izbrano ime za Kristančiča pomeni ponovno uspešno čezmejno zgodbo, narediti pa bo treba še precej, da se bo tudi prijelo. Poleg današnje razglasitve pa bo potrebnih tudi nekaj birokratskih postopkov, da bodo ime registrirali kot ime vinske sorte. V postopku preimenovanja jim je doslej stala ob strani Občina Brda, v prihodnje pa bodo potrebovali podporo tudi na državni ravni.
Kristančič je povedal še, da je bil tokaj nekoč vinska trta, ki je bila zaradi prilagoditev in svojih dobrih lastnosti najbolj razširjena po Goriških Brdih. Pred več stoletji je goriška grofica ob poroki z madžarskim plemičem kot doto odnesla seboj na Madžarsko nekaj vinskih trsov tokaja. Vinska sorta se je nato zaradi dobrih lastnosti in velike odpornosti na bolezni hitro razširila tudi po novi domovini. Ob zahtevi Madžarske za zaščito tokaja kot vina s poreklom so na to pozabili tako v Italiji kot v Sloveniji in Madžari so s svojo zahtevo uspeli. Domačim vinogradnikom tako ostaja le zgodba, ki ima svoje dokaze tudi v arhivskih listinah.
