»Slovenija ni v položaju, ko ji ne bi bilo treba varčevati,« je opozoril Mramor, ki po šestih letih zapušča mesto dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani, ostaja pa predavatelj in raziskovalec v tej ustanovi. Naša naloga je prepričati investitorje, da bomo dolgoročno sposobni vrniti dolg, ki smo si ga nakopičili z zadolžitvijo, je dodal.
Stroški krize bodo zaradi napačnega in prepočasnega ukrepanja visoki
Ob upoštevanju stroškov sanacije bank bo letošnji primanjkljaj blizu osmih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je ogromno. Brez varčevalnih ukrepov in dviga davkov pa bi znašal kar enajst odstotkov BDP. Tako velikega primanjkljaja po njegovih besedah resnično ne bi več mogli financirati, hkrati pa refinancirati obstoječe dolgove, in prisiljeni bi bili zaprositi za zunanjo finančno pomoč.
Mramor je ocenil, da bodo stroški krize zaradi napačnega in prepočasnega ukrepanja visoki. »Če bi se takoj odzvali tako, kot so se odzvale druge države, se pravi z ustrezno dokapitalizacijo bank in ustreznimi sistemi državnih jamstev, hkrati pa bi uvedli strukturne reforme, ki so bile pripravljene in potrjene v parlamentu, pa so nato padle na referendumu, bi bili stroški te krize bistveno manjši, kot so zdaj,« je dejal.
Vsi vladni ukrepi gredo v pravo smer
Slovenija mora trgom oz. investitorjem dokazati, da sprejema ustrezne ukrepe, s katerimi si bo zagotovila dolgoročno stabilnost in vzdržnost ekonomije, je pozval. Ob tem je ocenil, da gredo vsi vladni ukrepi v pravo smer, kar je te dni potrdila tudi EU.
O prejšnji vladi Janeza Janše pa je dejal, da se je zmanjševanja javnih izdatkov lotila na področjih, ki so najbolj vitalna za gospodarski razvoj. »Še zlasti moteče je bilo, da je čisto vsak ukrep Janševe vlade v sebi nosil ideološki podton in cilj,« je dejal in dodal, da ni šlo za sveženj ukrepov, kjer bi vlado zanimalo izključno makroekonomsko stanje in zdravje Slovenije kot celote. »V ukrepih sedanje vlade teh ideoloških podtonov ne vidim,« je dodal.
Slaba banka je slaba ideja
Slaba banka se zdi Mramorju slaba ideja. A tega ni več mogoče spremeniti, zato moramo zdaj na tem področju zelo hitro pokazati rezultate. Hkrati pa je treba izvesti vse potrebno za odpravo administrativnih ovir, pospešitev neposrednih tujih investicij, pa tudi za zmanjšanje stroškov nemenjalnega sektorja.
Glede fiskalnega pravila pa je Mramor dejal, da so si politiki zadevo očitno razlagali narobe, namreč da je štartno leto 2013, se pravi, da bi morali na primer v letih 2016-2018 imeti tako velik presežek, da bi pokril izjemno velik primanjkljaj do leta 2016. To bi v naslednjih letih terjalo zares radikalne reze v javne izdatke. Dejansko pa je bilo že od začetka mišljeno, da je proračun skoraj izravnan v obdobju od leta 2015 do leta 2020 oz. 2023, je še dejal.
