Policija po popisu nekaterih udeležencev spomina na afero JBTZ: Dogodek ni bil prijavljen (video)

Uslužbenci Službe državne varnosti priprli Janeza Janšo

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.

Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vojaški tožilec pa je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.

V zapor in pogojni izpust

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Publicist Igor Omerza, ki je bil v času afere JBTZ član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, pa bo ob današnji obletnici predstavil svojo novo knjigo JBTZ - Čas poprej in dnevi pozneje, v kateri podrobneje popisuje dogajanje pozne pomladi leta 1988.

Tasić: Zgodovinski spomin je žal prekratek

Tasić je v nagovoru navzočim udeležencem izpostavil, da knjiga prvič črno na belem opiše razvoj dogodkov ob aferi JBTZ. Opisuje, kako je takratni politični vrh ves mesec razmišljal, kako "vročo žerjavico" predati vojaški kontraobveščevalni službi in se s tem izogniti lastni odgovornosti, je pojasnil Tasić.

Kot je dejal, je bil to zelo uspešen manever, ki je ostal prikrit vse do novejših raziskav. Obenem pa je bilo to po njegovih besedah manever, s katerim so skušali odstraniti nevarnega političnega nasprotnika Janeza Janšo.

Zgodovinski spomin je žal prekratek, meni Tasić. Po njegovih besedah danes že pozabljamo, v kakšnem režimu smo takrat živeli in kako nevaren je bil boj za spremembe in demokracijo. Je pa dodal, da so imeli srečo, da se je proces zgodil v času, ko se je totalitarni režim razkrajal, zaradi česar so dobili tudi široko podporo javnosti.

Janša pa je med drugim spomnil, da so v času pred 25 leti po Sloveniji začele krožiti govorice o uvedbi izrednega stanja in o nadaljnjih aretacijah. Ravno vzdušje, ki se je porodilo iz vprašanja "Kdo je pa naslednji na vrsti?", je po besedah Janše zelo pomembno prispevalo k temu, da se je civilna družba organizirala in da je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic.

Kot je poudaril Janša, pa nič od tega ne bi nastalo, če ne bi bilo začetnih iniciativ, zato se je ob tej priložnosti tudi zahvalil pobudnikom odbora in vsem njegovim članom.

Zavrl pa je med dosežki Omerzovega dela izpostavil DVD, ki je priložen knjigi in na katerem je seznam 110.000 ljudi, ki so sodelovali v Odboru za varstvo človekovih pravic. Na ta način se lahko vsak od teh prepozna in potegne svojo osebno povezavo s tistim obdobjem, je dejal."Danes lahko mislimo različno, tudi lahko različno interpretiramo stvari za nazaj, a tega skupnega pozitivnega doživetja nam nihče ne more vzeti," je še poudaril Franci Zavrl.

Po mnenju Odbora za zaščito demokratičnih pravic in svoboščin demokracija vse bolj ogrožena

Pred 25 leti se je zdelo, da gre z demokratizacijo država v pravo smer, danes pa je demokracija v državi ogrožena, na kar kažejo tudi nekateri sodni procesi, so na novinarski konferenci ugotavljali člani novoustanovljenega Odbora za zaščito demokratičnih pravic in svoboščin. Med procesi so izpostavili sojenje Janezu Janši v primeru Patria.

Akademik Matija Horvat je v uvodu ocenil, je bilo pred 25 leti, ko je potekal tudi proces proti četverici JBTZ, videti, da bo prihodnji razvoj države peljal v normalne vode, dejansko pa je v zadnjih letih skrenil v napačno smer, predvsem z zanikanjem razuma. "Sedanja doba vsebuje cel kup nekih nelogičnih izpeljav, kot je denimo ta, da lahko več zapravljaš kot narediš. To je nesmisel, podoben nesmislom, ki so delovali v času nekdanje SFRJ," je opozoril.

Andrej Umek je pred 25 leti pričakoval, da bo prišlo do temeljitih sprememb in da bo uvedena popolna demokracija, a ta po njegovi oceni do danes še ni prišla v vse pore našega življenja. "Še vedno imamo podsisteme, ki so zaprti in nedotakljivi. Zato zgrožen opažam, da v tem času ni prišlo do nobene tranzicije," je dejal.

Opozoril je na prisotnost starih miselnih vzorcev in slednje povezal s procesom Patria. "V totalitarnih sistemih, tudi komunizmu, se je pojavljal miselni vzorec, da je vsak, ki je razredni sovražnik, brez dvoma kriv, ta miselni vzorec pa je prisoten tudi v obtožnem predlogu proti Janši. Obtožni predlog tako ni težava samo za Janšo, ampak za vse demokratično misleče ljudi," je opozoril.

Boštjana M. Turka zmotila zaključna beseda tožilca

Koordinatorja odbora Boštjana M. Turka je v procesu Patria zmotila ponedeljkova zaključna beseda tožilca. Ta je po besedah Turka svojo zahtevo, da je treba Janšo obsoditi, utemeljil le v nekaj stavkih, vse kar je sledilo potem, pa je bila "politična diskvalifikacija": "Če bi meni študent prinesel diplomsko nalogo, ki bi bila takole utemeljena, bi mu jo vrnil in ga vprašal, kaj je delal štiri leta na univerzi."

Zmotilo ga je tudi sojenje Francu Kanglerju v primeru Karin Ježovite. Kot je opozoril, je sodnik na omenjenem procesu dovolil tudi objavo prisluhov, ki niso imeli nobene zveze z obravnavano materijo, to pa je po njegovem prepričanju storil, da bi diskreditiral nekatere ljudi.

Na novinarski konferenci je spregovoril tudi Vasko Simoniti in ocenil, da gre v primeru obtožnega predloga proti Janši za "popolne norosti", saj v njem ni odgovorjeno na osnovna vprašanja, ki si jih postavi tudi vsak zgodovinar: kdaj se je nekaj zgodilo, kje se je zgodilo in kaj natančno se je zgodilo. "Če na ta vprašanja ni odgovorjeno, ne morete začeti procesa," je dejal.

Odbor za zaščito demokratičnih pravic in svoboščin je bil ustanovljen v okviru Zbora za republiko. Po besedah Turka so se za ustanovitev odločili, ker se bojijo, da se bo stanje na področju človekovih pravic in svoboščin v državi v prihodnje poslabševalo.

Policija popisala nekatere prisotne

Ob današnjem odkritju spominskega obeležja o aferi JBTZ so policisti opravili tudi nekaj identifikacijskih postopkov, so za STA potrdili na Policijski upravi (PU) Ljubljana. Kot zagotavljajo, so izvajali naloge, ki jih predpisuje zakon o nalogah in pooblastilih policije.

Kot so še opozorili na PU Ljubljana, današnji dogodek ni bil prijavljen. Policisti zato nadaljujejo z zbiranjem obvestil glede izpolnjevanja obveznosti organizatorja iz zakona o javnih zbiranjih, so še zapisali.