Minister za kulturo Uroš Grilc je po dveh mesecih mandata predstavil obljubljeno novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki vsebuje nujne popravke in odpravlja težave, ki so se pojavile pri izvajanju tega zakona. Kot je ponovno zagotovil, je še naprej v pripravi povsem nov ZUJIK, ki bo predstavil nov kulturnopolitični model in ga lahko pričakujemo do konca leta 2013. Prihodnji teden bo predstavljen tudi Nacionalni program za kulturo, ki naj bi že vseboval glavne usmeritve novega ZUJIK in s tem zgodaj ponudil možnost za vsebinsko javno razpravo.
Dejavnejše načrtovanje kulture na lokalni ravni
Kot prvo večjo spremembo, ki jo prinaša novela, Grilc izpostavlja vpeljavo lokalnih kulturnih programov za kulturo. »Če želimo izpeljati resnejše spremembe v sistemu slovenske kulture, potem moramo z občinami vzpostaviti zelo konkreten, konstruktiven vsebinski dialog. Občinsko financiranje kulture dosega skorajda višino državnega in to je več kot zadosten razlog, da se z občinami pogovarjamo na drugačen način,« je prepričan. Novela zakona to obveznost nalaga enajstim mestnim občinam, medtem ko lahko ostale občine svoje cilje in ukrepe na področju kulture opredelijo tudi v kakem drugem strateškem dokumentu, denimo v proračunskih. »Od tega si obetamo zelo veliko,« pravi Grilc. »Predvsem si obetamo, da nam bo uspelo nekatere velike investicijske projekte ustrezno načrtovati, jih povezati in na ta način pomagati občinam, po drugi strani pa priti do sinergijskih učinkov, ki bi omogočali nadaljnji kulturni razvoj na območju celotne države.«
Večanje pristojnosti in odgovornosti svetov
Druga večja nujna sprememba ZUJIK nalaga izdelavo strateških načrtov za obdobje pet let tudi vsem javnim zavodom, h katerim na ministrstvu vodstva javnih zavodov spodbujajo že zdaj. Javni zavodi so tisti, ki jih bosta modernizacija javnega sektorja in novi ZUJIK zelo konkretno zadevala, zato je prav, da v tej smeri razmišljajo čim prej, je razložil Grilc. Med večjimi spremembami, ki jih prinaša novela ZUJIK, je še uvajanje obveznega letnega usposabljanja članov svetov javnih zavodov, katerega stroške bo nase prevzelo ministrstvo. Kot je povedal Grilc, tudi ta sprememba kaže splošno usmeritev nastajajočega novega ZUJIK, ki bo skušal povečati vpliv stroke v kulturi, kar med drugim pomeni povečanje pristojnosti in odgovornosti svetov javnih zavodov.
Omejevanje ministrske samovolje
Nekaterih nujnih sprememb je bilo potrebno tudi področje samozaposlovanja. V prvem koraku bo novela odpravila posledice novih davčnih obremenitev, lažje pa bo tudi starejšim samozaposlenim. Tem se bo namreč ob doseženem 50. letu starosti trajno priznala pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna do upokojitve, če jim je bila predhodno pravica priznana v skupnem trajanju 20 let.
Nujne spremembe ZUJIK pa so na ministrstvu izkoristili tudi za to, da natančneje določijo porabo interventnih sredstev za kulturne projekte glede na to, ali bi lahko bili predmet prijave na javni poziv ali javni razpis. Kot smo pred časom poročali v našem časniku, je do neupravičene uporabe interventnih sredstev morda prišlo tudi v mandatu prejšnjega ministra Žige Turka. Ta je interventna sredstva podelil projektu Slovenske matice, četudi po nam znanih podatkih ta ni imela opravičljivih razlogov, zaradi katerih ne bi mogla kandidirati na rednih razpisih.
Storilci političnih kaznivih dejanj ostajajo v arhivih
Sicer pa bodo spremembe in dopolnitve doletele tudi zakon o varstvu kulturne dediščine ter zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Strokovno komisijo za pripravo osnutkov sprememb prvega je vodil Andrej Gaspari, ki je kot pomembnejše novosti izpostavil vpeljavo nagrade naključnim najditeljem arheoloških ostalin. Novela bo skrajšala tudi postopek pri pridobivanju kulturnovarstvenega soglasja za posege.
Medtem novela arhivskega zakona dostopa do gradiva na splošno ne zmanjšuje, pravi predsednica strokovne komisije za njeno pripravo Nada Čibej. Predvsem na novo opredeljuje obseg občutljivih osebnih podatkov, ki se varujejo pri dostopu do arhivskega gradiva. Ti so verska, narodnostna in rasna pripadnost, zdravstveno stanje, spolno življenje, žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke ter storilci kaznivih dejanj in prekrškov, z izjemo storilcev političnih kaznivih dejanj in prekrškov.