Slovenija je že peto leto v veliki krizi in ima po Kraljičevih besedah kar štiri velike primanjkljaje. Petodstotnega finančnega je po njegovem nujno znižati, dvoodstotno negativno gospodarsko rast je potrebno spraviti na vsaj tri odstotke plusa. Le na ta način se lahko prepolovi sedanja visoka brezposelnost, kar pomeni skoraj 70.000 novih delovnih mest, ob tem pa je potrebno poskrbeti tudi za dvig zdaj zelo skromne konkurenčnosti.
Konkurenčnost kot največji izziv
Prav konkurenčnost je po besedah priznanega ekonomista največji izziv za to, da Sloveniji lahko uspe v globalnem svetu. Za to pa bo potrebno izpeljati reforme, ki bi jih Slovenija morala že takoj po vstopu v evropske integracije, torej v času pred krizo. Za primer je navedel Nemčijo, kjer so se reform lotili že pred desetimi leti.
»Končno je Janševa vlada, potem ko je to najprej skušal Pahor, a mu niso dovolili, začela z reformami postavljati prave prioritete - konsolidacijo financ, sanacijo bank, pokojninsko reformo in reformo trga dela, državni holding in fiskalno pravilo. O tem se sploh ne splača razpravljati, saj je to vse potrebno narediti. Verodostojnost v tujini smo izgubljali prav zato, ker tega doslej še nismo naredili,« je dejal Kraljič.
Preveč menjav vlad v času krize
Kritičen je bil tudi do slovenske politike, v kateri je po njegovem zelo malo gospodarskega znanja in preveč menjav vlad v času krize. Ker smo Slovenci zelo razcepljen narod bi bilo po njegovem potrebno spremeniti tudi volilni sistem v večinskega, ki bi dal bolj jasno vlado. V sedanjem sistemu je namreč preveč kompromisov in premalo pravih reform.
»Na svetu verjetno ni nobenega drugega parlamenta, kjer bi se poslanci celo popoldne pogovarjali o tem, ali prodati čevljarsko podjetje za dva milijona evrov ali ne. Na koncu so se sicer odločili, zdaj pa, kot razumem, tega kupca ni več. Bolj koristno bi verjetno bilo, če bi državni zbor eno popoldne razpravljal o tem, kako znižati brezposelnost med mladimi,« je dejal Kraljič, ki ne razume prioritet slovenskih politikov.
Vmešavanje države v državna podjetja
Opozoril je tudi na vmešavanje države v državna podjetja, kamor postavljajo nadzorne svete in uprave po političnih kriterijih, namesto po kriterijih kompetenc. Več je potrebno po njegovem narediti na področju pridobivanja evropskih sredstev ter vlaganja v raziskave, razvoj in izobraževanje. Pospešeno bi se bilo potrebno vključevati tudi na hitro rastoče trge in pri tem koristiti tudi gospodarsko diplomacijo, je še dejal.
