Na zavodu je trenutno zaposlenih 16 ljudi, ki se ukvarjajo z zaključevanjem poslovanja, zapiranjem koprodukcijskih pogodb in arhiviranjem. Večinoma gre za ljudi, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer, ki so pri projektu zaposleni od leta 2010, saj jim je pogodbo dalo prejšnje vodstvo zavoda, ki sta ga poleg programskega direktorja Mitje Čandra sestavljala še Vladimir Rukavina in Helena Hvalec.
Po besedah Žilič-Fišerjeve so do danes poravnali obveznosti do večine koproducentov. Odprtih naj bi bilo le še pet (od skupno okoli 400) koproducentskih pogodb v skupni vrednosti 28.500 evrov, za katere na zavodu še pridobivajo dokumentacijo.
Zavod bo v skladu s pogodbo z ustanoviteljico Mestno občino Maribor prenehal delovati 1. julija in po ocenah Žilič-Fišerjeve zaprl svoj račun s pozitivno ničlo.
Kako se bo naprej skrbelo za blagovno znamko EPK in ob začetku projekta obljubljene »dolgoročne učinke«, še ni znano. Po besedah Žilič-Fišerjeve naj bi se pogovarjali, da te naloge prevzame Narodni dom Maribor, ki je bil pred leti kandidat za vodenje tega projekta, a so se na občinski in državni ravni odločili, da EPK poverijo novoustanovljenemu zavodu Maribor 2012.
Čeprav se EPK uradno zaključuje, pa bo očitno nekaj pridobitev v Mariboru le ostalo. Urbane brazde samostojno nadaljujejo delo, še naprej upravljajo Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) in odpirajo nove urbane vrtove. Delovanje med drugim nadaljujejo tudi Raz:um in Hiša arhitekture pod okriljem univerze, Center eksperimentov pod okriljem Evropskega kulturnega in tehnološkega centra (EKTC) in Literarna hiša Maribor.nr