Vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je namreč v dosedanjih izjavah zatrjeval, da je obtožnico, na podlagi katere bi Tovšakovi lahko podaljšali pripor, na sodišče poslal še preden je bila izpuščena iz pripora.

V oddaji je nastopil tudi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan, ki je dejal, da mu je predsednica mariborskega okrožnega sodišča danes sporočila, da je bil Tovšakovi sklep o odpravi pripora vročen ob 13.51. Od takrat naprej je bila Tovšakova po njegovih besedah tudi svobodna (tako namreč zahteva pravilnik), četudi se je potem še nekaj časa nahajala v prostorih pripora. Iz prostorov pripora je bila sicer po podatkih, objavljenih v oddaji, fizično izpuščena ob 14.15. Ko je torej Furlan poslal obtožnico, je bil sklep o prenehanju pripora že sprejet, Tovšakova pa pravno-formalno že svobodna.

Tudi sicer je obtožnica po besedah Panjana najverjetneje prispela na vložišče sodišča in ne neposredno na senat, ki bi se po besedah Panjana v tako kratkem času tudi sicer zelo težko sestal in karkoli naredil.

V oddaji je nastopila tudi dosedanja okrožna državna tožilka, ki odhaja med odvetnike, Aleksandra Štiblar in ocenila, da omenjeno dogajanje v vsej zadevi niti ni bilo odločilno. Zanjo je odločilno vprašanje, kaj je tožilec počel prej in zakaj ni obtožnice vložil že skupaj s spremembo kvalifikacije kaznivega dejanja 19. aprila.

Dosedanja tožilka namreč meni, da mora tožilec takoj, ko prekvalificira kaznivo dejanje, vložiti obtožni predlog, posebej če je osumljeni v priporu. V tem primeru pa je od prekvalifikacije kaznivega dejanja (19. aprila) do vložitve obtožnega akta (17. maja) minilo skoraj mesec dni.

Štiblarjeva tudi zato meni, da v omenjeni zadevi ne gre za naključje. Tudi sicer glede na svoje izkušnje meni, "da naključij ni". "Sama v takšna naključja, kot jih prikazujejo, ne verjamem," je dejala.

V oddaji je nastopil tudi minister za pravosodje Senko Pličanič. Na vprašanje, ali bo on prevzel objektivno odgovornost, če je ne bosta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in Harij Furlan, je odgovoril, da sam takšne odgovornosti ne more prevzeti, ker je odgovornost za pravilno delovanje v sistemu samem.

Dejal je, da je do zdaj večkrat opozarjal, da sta sodna veja in državno tožilstvo v preteklosti pogosto pozabljala na to, da sta v službi ljudstva. "Če iz te pozicije, zavedanja, kaj pomeni biti nosilec javne funkcije, da pomeni odgovornost pred svojim ljudstvom, potem bi sam, če bi bil nosilec, v tem primeru odstopil," je dejal.