Maribor. Kdor se je v torek opoldne sprehodil po mariborski Ruški cesti in pogledal v gradbeno jamo, ki je bila izkopana za gradnjo razvpitega Mariborskega kulturnega centra (Maks), je opazil nekaj nenavadnega. V »epicentru« jame si je skupina moških postavila omizje in je tam sproščeno kramljala ob pitju kave in grizljanju peciva.
3000 prekucnikov ali 450.000 samokolnic
Družabni dogodek je bila zamisel Mariborskega interesnega združenja arhitektov (Mi.Za). Nenavadno lokacijo si je združenje izbralo zato, da bi se tisti, ki v mestu soustvarjajo urbani prostor, »naužili« impozantnosti te megaluknje. Arhitekt Andrej je zbranim pojasnil, da je odvoz 45.000 kubičnih metrov izkopane zemljine stal blizu enega milijona evrov. Arhitekt Robert pa je izračunal, da bi potrebovali najmanj 3000 polnih prekucnikov ali 450.000 samokolnic, če bi hoteli jamo spet zasipati.
Ko je režiser Tomaž Pandur začetek leta 2010 sanjal o gradnji te nepremičnine, je o tem še pisal takole: »Ustvarjamo novo razgledno točko pogleda na mesto, kulturno središče in stičišče pogleda na svet, sodobni center uprizoritvenih umetnosti, ki bo postal presežna in ekskluzivna umetniška destinacija in dinamično srce evropske kulturne prestolnice.«
Zlahka je navdušil župana Franca Kanglerja, ta pa je še lažje prepričal mestni svet, da je kar na dopisni seji potrdil prve dokumente, po katerih bi naložba stala več kot 50 milijonov evrov. Udejanjilo bi jo občinsko podjetje ZIM, nato pa bi občina plačevala več kot 1,5 milijona evrov letne najemnine.
Ko se je izkazalo, da občina in ZIM ne bosta mogla zgraditi tega prestižnega objekta, na katerega je Kangler vezal svoj mandat, so na občini skušali ubiti dve muhi na en mah. Finančno luknjo bi pokrili tako, da bi v Maks umestili novo Umetnostno galerijo Maribor, za katero je država bila pripravljena vložiti 10 milijonov »evropskih« evrov. ZIM je zatem od Vegrada odkupil nekdanjo mariborsko tkalnico MTT, jo porušil in dal izkopati globoko gradbeno jamo, v kateri so občinarji 25. oktobra 2011 svečano položili temeljni kamen.
Fištravec odpisal projekt
In je tudi ostal edini kamen, ki je bil zacementiran v jami. Občina in ZIM namreč nista bila sposobna zapreti Maksove finančne konstrukcije, zato je Žiga Turk, za kulturo pristojni minister v vladi Janeza Janše, decembra lani sklenil, da omenjenih deset milijonov raje prekanalizira v gradnjo vojaškega muzeja v Pivki.
Mariborski župan Andrej Fištravec je večkrat povedal, da o gradnji na tej lokaciji ne razmišlja. Podjetje ZIM, ki je v Maks že vložilo blizu 4,5 milijona evrov, je zato obsedelo na dolgovih in na dragi luknji, za katero na nepremičninskem tržišču ni zanimanja. Soočili so se še s tožbo ljubljanskega arhitekturnega biroja Sadar + Vuga, ki je za svoje storitve že prejel približno milijon evrov, zdaj pa skuša na mariborskem sodišču iztožiti od občine dodatnih 650.000 evrov.
Franc Beber, direktor ZIM, nam je razložil, da so tožečim arhitektom ponudili izvensodno poravnavo, po kateri bi namesto denarja prejeli zemljišča. Beber nam je še napovedal, da bo Ruška cesta še dolgo ostala zaprta za promet. Zaradi izkopane jame obstaja namreč tveganje porušitve cestišča in bo zato treba prej urediti brežino. Kar pa ne bo poceni.
Od kolesarskega parka do razstavišča na prostem
Preden se je torkovo kavarniško druženje v jami preusmerilo v težave in izzive arhitekturnega ceha, so se v sproščeni debati rojevale zamisli, s kakšno vsebino bi zapolnili Maksovo jamo. Prometni inženir Josip si že dolgo želi, da bi v njej uredili kolesarski park, prostora bi bilo dovolj tudi za rolkarje. Premlevali so tudi idejo o postavitvi nekakšne gverilske razstave, posvečene liku in delu Tomaža Pandurja, pri čemer bi še posebej izpostavili erotični naboj proslule luknje. Ob slovesu pa je v družbi obveljalo spoznanje, da bo jama še dolgo ostala. In bo zategadelj nudila še veliko priložnosti za podobne globokoumne družabnosti.
