Na srečo je učinkovita sprostitev bolj vprašanje domiselnosti, navdušenja, razpoloženja in potrebe kakor pa časa in denarja, ki sta nam na razpolago. Navsezadnje se je mogoče sprostiti, razvedriti in razbremeniti v dokaj kratkem času (to je časovna investicija, ki se človeku kasneje brez dvoma mnogotero obrestuje).
Strokovnjaki so si edini, da bi bilo brez stresa naše življenje pusto, monotono, nezanimivo in dolgočasno – nevredno človekovega bivanja in dostojanstva. Človek torej potrebuje stres, ker mu predstavlja svojevrsten izziv, obenem pa trepeta pred njim in se otepa z njegovimi neželenimi (škodljivimi, negativnimi) vplivi na organizem.
V proučevanju stresa so se zdravnikom kmalu pridružili še dušeslovci, vedenjski psihologi, sociologi, pedagogi, antropologi, najrazličnejši svetovalci in drugi strokovnjaki, ki jih zadeva to področje. Potem ko so dodobra proučili psihološki, fiziološki in patofiziološki substrat stresa, so začeli proučevati preostale vidike stresa kot neizogibnega spremljevalca človekovega obstoja, bivanja in napredka in ugotovili, da je stres pač nujno zlo, ki pa se mu je mogoče na tisoč in en način uspešno izogniti in ga premagati. maz