Direktor Koršič nam je že takrat povedal, da so razmere v klubu zelo slabe. Pojasnil nam je tudi, kaj se dogaja v podjetju Cimos, da predsednik kluba Franc Krašovec ni več prvi mož uprave in da njegovo zdravstveno stanje po težki operaciji srca ni najboljše. Iz njegovih besed je bilo jasno razbrati, da denarja v klubu enostavno ni. A je zatrdil, da se trudijo zagotoviti vsaj sredstva za plačilo osnovnih in minimalnih stroškov, kot so najemnine za stanovanja, prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje igralcev... Toda očitno klubu v zadnjem mesecu ni uspelo zagotoviti niti tega.
Na včerajšnjem sestanku je šlo predvsem za pogovor o predlogih za rešitev težke situacije v klubu.Zdaj sta ostali samo še dve možnosti. Ena je bankrot oziroma zaprtje kluba, kar je seveda najbolj črn scenarij, druga, ki je ugodnejša tako za igralce kot za klub, pa je pogovor s posamezniki o dolgoročnem reševanju denarnih dolgov kluba do njih. To pomeni, da bi se dolg do igralcev in preostalih ljudi v klubu reševal skozi določeno obdobje, na primer leta, dveh, treh ali štirih, kolikor bi to pač bilo mogoče, klub pa bi ostal pri življenju.
Ste igralci pripravljeni pristati na drugo možnost?Da, kajti drugačnega scenarija enostavno ni, ta možnost pa je pravzaprav še najugodnejša med slabimi. Če bi prišlo do bankrota oziroma zaprtja kluba, bi ostali brez vsega, kar nam klub dolguje. Kajti če bi se dvajset igralcev in še kdo drug »usedli« na klubski račun in ga blokirali, bi klub seveda ugasnil. No, na takšen način bi se klub sicer najlažje rešil dolgov do nas, a predvsem nam seveda ni v interesu, da bi dejansko ostali brez vsega. Na osnovi druge možnosti pa lahko poskusimo dolgoročno dobiti vsaj del zasluženega denarja.
Koliko plač ste dobili v letošnji sezoni?Bom iskreno povedal: v zadnjem mesecu sem dobil plačo za lanski november. Nekateri so dobili plačo za lanski december, nekateri tudi za januar. Lahko rečem, da denarja praktično ni bilo že od novega leta.
Igralci ste bili poleg zamud pri izplačilih plač najbolj ogorčeni zaradi neodzivnosti vodilnih ljudi v klubu.Najbolj turbulentno obdobje je bilo v marcu in aprilu, potem pa smo se bolj ali manj sprijaznili s težkimi razmerami v klubu in okoli njega. Želeli smo si boljše komunikacije predvsem s predsednikom Krašovcem in direktorjem Koršičem. Komunikacija z njima je pešala oziroma je skoraj ni bilo. Igralci nismo vedeli, kaj se dogaja v klubu in pri čem smo, krožile pa so različne zgodbice: od tistih, da bo vse v redu, do tistih, da bo vse propadlo. Toda konkretnih odgovorov nismo nikoli izvedeli oziroma dobili. Nekateri igralci smo imeli že pred novim letom ali tik po njem ponudbe drugih klubov in bi lahko odšli ob primerni odškodnini, s čimer bi Cimos veliko lažje reševal težave tako posameznikov kot kluba v celoti. Šele v zadnjem mesecu smo vedeli, kaj lahko pričakujemo.
Zdaj vam je verjetno še toliko bolj žal, da februarja zaradi napačnega tolmačenja pravilnikov o prestopih niste mogli oditi v poljski klub Kielce.Poljaki so bili pripravljeni plačati odškodnino, njihova ponudba pa je bila super. Želeli so, da pridem takoj, ker so imeli poškodovane igralce. In če bi prišlo do prestopa, bi čez deset dni v dresu Kielc igral na sklepnem turnirju najboljše četverice v evropski ligi prvakov v Kölnu. V pravilniku je bil člen, za katerega nismo vedeli niti jaz niti preostali. Vsi so mi zagotavljali, da lahko brez posledic za prestop igram prvenstveno tekmo proti Mariboru, ki je bila 2. februarja, zato se s tem nisem obremenjeval. A se je izkazalo, da tega ne bi smel. Če bi prej vedel, da ne smem igrati proti Mariborčanom, tiste nepotrebne tekme seveda ne bi igral. Sprva sem dobil informacije, da za Cimos – če želim oditi v drug klub – ne smem več igrati le tekem v evropskem pokalu EHF, a se je potem izkazalo, da ne bi smel igrati za koprski klub nobene tekme, niti v domači ligi, po 31. januarju.
Ali ste se že lotili iskanja novega kluba? Imate konkretne ponudbe?S tem se ukvarja moj menedžer, ki skrbi zame. Trenutne razmere v Evropi niso najbolj rožnate, kajti zelo veliko klubov ima finančne težave. Pogovori z določenimi klubi so v teku, a kaj konkretnejšega ne morem povedati, kajti v preteklosti sem že bil tik pred podpisom pogodbe, pa je potem vse padlo v vodo. Čakam na ugodno ponudbo, ki bi me zadovoljila, pri čemer niti ne toliko denarno kot igralsko. Prepričan sem, da lahko na vrhunski ravni igram vsaj še nekaj let v klubu, ki se v domači ligi bori za vrh in nastopa v Evropi, v ligi prvakov ali v pokalu EHF.
Se morebiti nagibate k odhodu v klub v Sloveniji ali vas bolj vleče v tujino?Slovenija ne pride v poštev, saj mislim, da glede na razmere tu ni več prihodnosti. Cimos ni edini vrhunski klub pri nas, ki ima finančne težave. Imata jih tudi Gorenje in Celje Pivovarna Laško, a še nekako peljeta celotno zadevo. Poleg tega imajo igralci teh dveh klubov očitno še vedno zaupanje v klubsko upravo, v Kopru pa se je vse zalomilo z odhodom Krašovca. V Sloveniji bo z izjemo Celja Pivovarne Laško in delno Gorenja v prihodnje vse ostalo na nizki ravni. Ker Gorenje in Cimos po tej sezoni zapuščajo najboljši igralci, ki jih klub ne more plačevati, bodo Celjani znova prevzeli primat in v naslednjih letih vladali v slovenskem rokometu.