Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za 24ur.com pojasnili, da sicer sodbe v omenjeni zadevi še niso prejeli vsi izmed sedmerice obsojenih v zadevi Čista lopata, čeprav je bila sodba ljubljanskega višjega sodišča izrečena že 21. marca. Sodba tako še ni bila vročena Ivanu Zidarju, Dušanu Černigoju, Ivanu Demšarju in Srečku Gabriču, so jo pa že prejeli njihovi zagovorniki.
Pojasnila sodišča, ali to pomeni, da je sodni senat zavrnil predlog sedmerice obsojenih za izvršitev zaporne kazni z alternativnimi oblikami, še čakamo.
Janković sodelovanja s Tovšakovo ne obžaluje, pričakuje pa, da bo pravna država delovala
Ljubljanski župan Zoran Janković sodelovanja z nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak v okviru gradbenih projektov v Ljubljani ne obžaluje. Glede Tovšakove, ki jo trenutno z mednarodno tiralico iščejo tudi izven Slovenije, je Janković povedal tudi, da pričakuje, da bo pravna država delovala.
O sodelovanju z Vegradom je Janković na novinarski konferenci dejal, da je podjetje stanovanjsko sosesko Celovški dvori, kar se tiče Ljubljane, zgradil dobro. Pojasnil je, da če Vegrad ne bi oddal ponudbe za gradnjo, bi ljudje še vedno čakali na neprofitna stanovanja, ki jih je Mestna občina Ljubljana kupila v soseski. Ob tem pa mu je žal, da podjetje ni dokončalo projekta izgradnje kampusa, za kar so že imeli gradbeno dovoljenje.
Kljub temu, da je Vegradu uspelo dokončati gradnjo stanovanj v Celovških dvorih, pa je nedokončan ostal projekt izgradnje hotela ob Celovški cesti, kjer je ostala le gradbena jama. Kaj se bo z njo zgodilo, Janković ne ve. Dejal je, da se morata banki upnici dogovoriti, kako naprej, in dodal, da je sam že od začetka nasprotoval gradnji hotela.
Poleg gradbene jame ob Celovški cesti jih je v Ljubljani še nekaj, med drugim tudi v bližini Bavarskega dvora. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) bodo zato po županovih besedah poskusili pripraviti predlog odloka, s katerim bi lastnike jam obvezali, da projekt izpeljejo vsaj tako daleč, da se jama zapolni. S tem bi vzpostavili vsaj pohodno ploščad, je dejal Janković in dodal, da bodo poskušali najti pravno osnovo za odlok.
Na vrata Hilde Tovšak potrkali prepozno
Na MOL poleg priprave odloka sicer načrtujejo nekatere večje investicije na področju gradnje komunalne infrastrukture. Po Jankovićevih besedah bodo to med drugim uredili na Rakovi Jelši, in sicer na posameznih stranskih ulicah. Z deli bodo začeli julija, končali pa leta 2016. »Pred šestimi leti smo imeli skoraj 34 odstotkov objektov brez kanalizacije,« je povedal in dodal, da se bo do leta 2017 število zmanjšalo na pet odstotkov.
Ljubljanska občina gradnjo oziroma obnovo komunalne infrastrukture načrtuje tudi v Vevčah, na Čopovi ulici, na Poti na Golovec, Cesti na Brdo ter na Toškem čelu. Poleg tega so v načrtu tudi kohezijski projekti, med katerimi sta izgradnja tretje faze centralne čistilne naprave v Ljubljani ter dela na območju vodonosnika ljubljanskega polja. Vrednost omenjenih investicij in projektov je okoli 200 milijonov evrov, je povedal Janković in dodal, da bi približno polovico lahko pokrili z evropskimi sredstvi.
Dobovšek: Izpustitev Tovšakove bi lahko preprečili z boljšo koordinacijo tožilcev
Izpustitev Hilde Tovšak iz pripora bi lahko preprečili z boljšo koordinacijo tožilcev, trdi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede. Izpustitev po njegovem mnenju ni nujno napaka tožilca, bi pa lahko tožilci razmišljali toliko naprej, da bi skombinirali različne postopke proti Tovšakovi in bi v priporu ostala zaradi kakšnega drugega postopka.
Če bi tožilci mislili zelo naprej in na vse kombinacije, bi se po njegovem mnenju včasih lahko kakšnim podobnim situacijam izognili. Bi bilo pa vprašanje potem, ali bi bilo vse zakonito, je opozoril.
Če je pri izpustitvi nekdanje prve dame Vegrada Tovšakove v resnici šlo za napako tožilca, Dobovšek meni, da sankcija zoper njega ni nujna, saj vsi pri opravljanju svojega poklica delajo napake. Bi pa moral biti kaznovan tožilec, če bi pri tem storil kaznivo dejanje, kot je na primer opustitev dolžnega ravnanja. Kar pa je seveda po njegovih besedah treba dokazati.
Masleša zahteva pregled poslovanja sodišč v primeru Tovšakove
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je v zvezi s primerom Hilde Tovšak na Višje sodišče v Ljubljani in na Višje sodišče v Mariboru naslovil zahtevi za pregled poslovanja. Poročilo pričakuje do ponedeljka, so pojasnili.
Kot so še navedli na vrhovnem sodišču, je Masleša od Višjega sodišča v Ljubljani zahteval pregled poslovanja v postopku izvršitve kazni, izrečene Hildi Tovšak v kazenski zadevi Čista lopata. V tem primeru je bila 21. marca pravnomočno obsojena na leto in dva meseca zaporne kazni.
Na Višje sodišče v Mariboru pa je naslovil zahtevo za pregled poslovanja v postopku odločanja o ponovni odreditvi pripora Hildi Tovšak v primeru delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, ki se zoper njo vodi zaradi treh kaznivih dejanj neupravičenega dajanja daril.
