28. aprila lani je bil rokometni klub Cimos na povratni tekmi četrtfinala lige prvakov proti Atleticu v Madridu le slabih deset minut oddaljen od nastopa na sklepnem turnirju najboljše četverice v Kölnu. A dobro leto pozneje je koprski klub le malo oddaljen od najbolj črnega scenarija – propada (bankrota).
Po sanjski sezoni 2010/2011 s trojno lovoriko (državni in pokalni prvak, zmagovalec pokala challenge) in odličnem nastopu v ligi prvakov v minuli je konec marca (uradno iz zdravstvenih razlogov, neuradno zaradi slabih poslovnih rezultatov) odstopil Franc Krašovec, predsednik uprave Cimosa, generalnega pokrovitelja kluba, v katerem pa je še vedno prvi mož. Podjetje Cimos, ki ima pogodbo s klubom do leta 2016, je v okoli dva milijona evrov letnega proračuna prispevalo okoli 80 odstotkov sredstev. A nadaljnje izpolnjevanje pogodbe je pod vprašajem, kajti skupina Cimos je lani pridelala skoraj 100 milijonov evrov izgube, Krašovec pa naj bi dal klubu skupaj okoli 10 milijonov evrov posojila, ki bi pravzaprav moralo biti donacija, saj ga klub nikoli ne bi mogel vrniti.
Plače igralcem in strokovnemu vodstvu so letos neredne ali jih skoraj ni, nekatere igralce naj bi zaradi neplačanih najemnin (to bi moral storiti klub) že metali iz stanovanja... Zaradi prazne blagajne Cimos že konec aprila na tekmo proti Krki v Novo mesto ni potoval z avtobusom, ampak z osebnimi (klubskimi) avtomobili, nato so se začeli še odhodi igralcev. Prvi je odšel Gorazd Škof, ki je imel veljavno pogodbo še za naslednjo sezono, a je najprej podpisal dveletno sodelovanje z Nantesom, nato pa pred meseci že do konca te sezone okrepil prav tako francoski klub Creteil.
»Upam in želim si, da se v Kopru ne bo uresničil najbolj črn scenarij, kajti mesto si zasluži vrhunski klub in rokomet. V klubu ni bilo denarja, država pa je od nas vseeno terjala plačilo obveznosti, ne glede na to, ali smo dobivali plače. Mi smo profesionalci, živimo od rokometa in ne moremo igrati zastonj. Ne le zastonj: državi moramo plačevati davke in dohodnino, kar pomeni, da plačujemo, da lahko igramo. Nisem želel oditi, a so me okoliščine prisilile v to,« pravi Dean Bombač, ki je začasno odšel v Katar. Bombač je že pred časom zahteval prekinitev pogodbe s Cimosom, ki je veljala še dve leti, zanj se je resno zanimala tudi poljska Wisla, a je odnehala zaradi previsoke odškodnine.
V naslednji sezoni Cimosovega dresa ne bosta več nosila tudi Uroš Bundalo (Dinamo Minsk) in Hrvat Filip Gavranović (Bregenz), na izhodnih vratih je tudi večina nosilcev igre, med katerimi imajo mnogi še veljavne pogodbe, a so dobili proste roke za iskanje novih delodajalcev. Že pred časom je klub za novo sezono napovedal vsaj 20-odstotno znižanje proračuna, očitno pa bo še večje. Še najbolj čudno pa je, da nihče od vodilnih v klubu igralcem ne pojasni položaja, nihče od njih ne prihaja na treninge, o sedanjosti in prihodnosti se igralci nimajo s kom pogovarjati...
Trener Fredi Radojkovič, ki je v sklepni fazi pogovorov za prevzem reprezentance Italije, pojasnjuje: »Dogovorili smo se, da bomo do konca sezone igrali borbeno, korektno in pošteno, čeprav je v takih razmerah težko trenirati in igrati. Gre za osebni motiv, prestiž in dokazovanje vsakega posameznega igralca, nikakor pa si ne smemo dovoliti sramotenja sebe in kluba. Žalostno je, kar se dogaja v klubu in okoli njega ter da se vrhunski klub bori za golo preživetje.«