Divji konec prejšnjega tedna je bil prvi vrhunec letošnjega maja. Na Viču je v petek ropotal gimnazijski Vičstock. Po četrtkovem neposrednem prenosu uspešne situcioanistične akcije Banke Rote Dance iz centralnih prostorov Nove Ljubljanske banke na Trgu republike je Radio Študent s petka na soboto gromko upihnil štiriinštirideseto svečko v Rogu. V istem času se je odvijala devetindvajseta Druga godba.

Nastopila je z novim konceptom in program zbobnala v dober dan povezanega dogajanja. V simboličnih devetindvajsetih urah je izpeljala hraber glasbeni sprehod po izbranih koncertno-klubskih točkah bele Ljubljane, od Križank prek Metelkove in drugih izbranih prizoriščih po središču prestolnice do Šiške. Eksperiment z eno vstopnico za deset nastopajočih in druge obfestivalske dogodke je sprožil diskutabilno nerganje čez visoko ceno. A roko na srce, 26 evrov v predprodaji/29 na dan dogodka bi odšteli zgolj za samostojen koncert Rokie Traoré. Otvoritveni koncert te uveljavljene in prodorne malijske glasbenice, ki je mimogrede namignila, da je prihodnost rocka v mami Afriki, bi si zaslužil večjo pozornost občinstva, ki se ima za odprto in zvedavo ter meni, da je na tekočem z aktualnimi imeni sodobne popularne glasbe. Podoben očitek lahko naslovim tudi na hiphop orientirano občinstvo, ki je v dobršni meri ignoriralo zaključni koncert makedonskega kolektiva Shutka Roma Rap in ganskega Brooklynčana Blitza The Ambassadorja v Kinu Šiška. Naj bo svet še tako globaliziran, v vzvišenih »zahodnih« glavah še vedno obstaja »tretji svet«. V prihodnosti bo morala Druga godba najti pot do mlajšega občinstva, ki se ne identificira (več) z dolgo zgodovino festivala. Vendar bo za rekrutacijo potrebno ogromno energije in iznajdljivosti. Je pa letošnja festivalska zasnova marsikateremu po letih ne več mlademu obiskovalcu razblinila stereotipe o Metelkovi in odkrila čare njenega nezategnjenega družabno-kulturnega utripa, kar je bil eden od tvornih korakov na poti razvozlanja tega medgeneracijskega vozla.

Pred nami je tretji vroči majski koncertni teden. Odprla ga bo ponedeljkova dilema, kam se odpraviti. Na Dana Deacona? Na Shellac? Se bo ulovilo garažne brezbrižneže Subsonics v Menzi pri koritu? Slednji bodo z neprepotentnim rokenrolom balzam za ušesa po zvočnem zidu, ki se pričakuje od prvih dveh. Elektroaktivist Dan Deacon je pred tremi leti zakuhal totalni kaos v bazenu K4. Tokrat prihaja v KUD Franceta Prešerna z živim ansamblom in obeta se še ena nepozabna žurka. Tudi gostovanja brezkompromisne trojice Shellac v Kinu Šiška ne gre zamuditi, saj že nekaj let ni izdala novega albuma in obeta se neposredna prezenca novih kompozicij. Kam se dati? Morda na Swans v Zagreb?