Mednarodni literarni festival Vilenica , ki bo potekal med 11. in 15. septembrom in bo gostil 30 avtorjev iz 20 držav, je letos doletelo nekaj sprememb. Zapustil ga je programski vodja Gašper Troha, ki je po novem zaposlen na ministrstvu za kulturo, njegove naloge pa je tako kot vršilka dolžnosti prevzela dosedanja pomočnica in večletna sodelavka festivala Maja Kavzar.
Okoliščine lokacijskih sprememb festivala je pojasnil predsednik žirije Vilenice Andrej Blatnik, ki pravi, da je do selitve v Koper prišlo zaradi njim neljubih razlogov. »Namestitvene kapacitete hotelskega kompleksa Lipica so z zaprtjem enega od tam delujočih hotelov enostavno postale premajhne za potrebe našega festivala.« Lani so skušali to reševati z namestitvijo dela gostov v sosednjem hotelu Maestoso, drugega dela pa v preostalih dostopnih prenočiščih. »Naša lanska izkušnja nam je pokazala, da iz več razlogov ta kombinacija ni najboljša. Cene namestitev so precej različne, hkrati pa je bila s tem onemogočena prav tista kvaliteta, s katero se Vilenica v kontekstu mednarodnih literarnih festivalov še posebej odlikuje, komunikacija med samimi udeleženci.«
Kras pa vendarle ne izgublja svojega festivala, saj bodo številna tradicionalna prizorišča dogodkov ostala nespremenjena. Prizorišče dogajanja se menjuje tudi v Ljubljani, saj vileniški pisatelji letos ne bodo županovi gostje na gradu, pač pa jih bo gostila Narodna galerija.
Prepričala s strastjo do ustvarjanja svetov
Letošnja dobitnica nagrade vilenica je poljska avtorica romanov in kratke proze OlgaTukarczuk, ki, kot je razložila članica žirije Jana Unuk, izstopa predvsem po svojem veselju in strasti do ustvarjanja novih fikcijskih svetov v romanih. Ti se namreč ne ponavljajo, celo oblikovno so si med sabo različni, pri čemer pa oblika ni njeno primarno zanimanje, saj vedno izbere tako, ki se najbolje prilega vsebini.
Od skupno osmih romanov najbolj izstopajo njeni trije konstelacijski romani (vsi so prevedeni v slovenščino), kjer se odpove klasičnemu vzročno-posledičnemu pripovedovanju in v obliki kolaža oziroma krpanke niza motivne kroge, prizore, slike, razmišljanja. Romani se povežejo v celoto tako šele skozi recepcijo. »S tem izraža veliko vero v bralčevo sposobnost, da soustvarja roman, in v sposobnost sodobnega romana, da komunicira z bralcem,« kot je dejala Unukova.
Švicarska književnost ni le nemška
Vilenica vsako leto izpostavi eno od manj opaženih in poznanih literatur. Letos bo ta švicarska, ob čemer je že izšla Antologija sodobne švicarske književnosti Gluscht, ki predstavlja avtorje nemške, francoske, italijanske in retoromanske Švice skozi prozo, liriko, dramatiko in esejistiko. Izbira Švice se zdi na prvi pogled nekoliko nenavadna, saj švicarske avtorje poznamo, a ko pomislimo nekoliko bolje, kot opozarja Andrej Blatnik, vidimo, da jo poznamo predvsem skozi njene nemško pišoče avtorje.
Urednica antologije Vesna Kondrič Horvat, sicer predavateljica švicarske književnosti, pravi, da švicarska književnost v smislu neke nacionalne književnosti sploh ne obstaja. »Ker imajo v Švici štiri uradne jezike, imajo tudi štiri književnosti, tu pa je še 20 odstotkov tujcev, ki so seveda tudi zelo ustvarjalni, zaradi česar govorijo o petih švicarskih književnostih.« Značilno je, da jih »vsrkajo« velike književnosti, Švicarji sami pa govorijo o mačehovskem odnosu nemške, francoske in italijanske kulture.
Mejni prehodi literature
Koroški pisatelj Florjan Lipuš bo letošnji slovenski avtor v središču. Njegov novi roman Poizvedovanje za imenom je te dni izšel pri založbi Litera, ameriška založba Dalkey Archive Press pa bo ob tej priložnosti izdala prevod njegovega romana Zmote dijaka Tjaža. Novi roman je pravzaprav »prelomljena obljuba izpred desetih let«, kot je dejal glavni urednik Litere Orlando Uršič, saj je Lipuš ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2004 napovedal, da ne bo več pisateljeval.
Univerza na Primorskem v Kopru bo medtem gostila dva pomembna vileniška dogodka, 11. Mednarodni komparativistični kolokvij in okroglo mizo Srednjeevropske pobude. Prvi se bo ukvarjal z vprašanjem meddisciplinarnih povezav med literaturo, filmom, videom ter drugimi novimi oblikami interaktivnih dinamičnih slik. Problematika meja pa je navdihnila tudi okroglo mizo, ki jo bo vodila odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar. »Danes nemškim carinikom ne rabimo pokazati potnega lista, moramo pa zato nemški vladi pokazati svoj proračun.« Vprašanje mej je tako postalo vprašanje meja človekove svobode in posameznikovega dostojanstva. Kako te meje preči literatura, bo skušala ugotoviti letošnja Vilenica.
