Vse kaže, da je konec zlatih časov za odvetniške pisarne, ko so jim strmo rasli tako prihodki kot dobički. Največjih in verjetno tudi najvplivnejših deset, ki jim je še v letu 2010 kraljeval Miro Senica s svojo pisarno, je lani skupno ostalo brez skoraj štirih odstotkov prihodkov oziroma okroglega milijona evrov. Njihovo usodo so delili manjši stanovski kolegi.
Na prestolu se je utrdila odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji pod vodstvom Aleša Rojsa, ki je vrata odprla leta 1998, med njenimi strankami pa najdemo tudi nekatere velike državne družbe.
Ilić in Soklič med najvplivnejše, Senica in Matoz padata
Čeprav je pisarna lani zmagala v dolgoletnem sporu s Telekomom Slovenije, na podlagi katerega ji je sodišče dodelilo več kot 1,8 milijona evrov z obrestmi, tega denarja še ni prejela, saj se je Telekom pritožil na višje sodišče. Tako Rojsovi niso mogli preprečiti upada prihodkov s 4,6 na štiri milijone evrov.
Na seznamu desetih največjih pisarn je lani prišlo do manjših premikov in še to na zadnjih dveh mestih. Nanj sta se prebili odvetniški družbi Ulčar & partnerji in Ilić, ki sta za las prehiteli družbo Mužina, Žvipelj in partnerji ter družbo Toš in partnerji. Da se je uspelo Urošu Iliću v štirih letih povzpeti med najvplivnejše v industriji, je zagotovo pripomoglo tudi ekskluzivno zastopanje interesov propadle cerkvene družbe Zvon Ena Holding in upravljanje vrste njenih naložb. V pozitivnem smislu omenimo še pisarno Kavčič, Rogl in Bračun, ki je prihodke v letu 2012 zvišala s 624.000 na slab milijon evrov, in pisarno celjskega odvetnika Boruta Sokliča, ki je prihodke zvišala s 400.000 na 569.000 evrov.
Tako kot pisarna Mira Senice, ki je še leta 2010 ustvarila vrtoglavih 4,5 milijona evrov prihodkov, po tistem pa jih neprenehoma izgublja, se tudi Franci Matoz, pravni zastopnik nekdanjega premierja Janeza Janše, nikakor ne more izviti iz negativnega gibanja. Odvetniška družba Matoz in Rojko je imela v letu 2009 več kot 1,5 milijona evrov prihodkov, tri leta pozneje pa pol manj.
Kako je poslovala Janševa prejšnja pravna zastopnica – Nina Zidar Klemenčič – ni znano, saj je v nasprotju z drugimi še vedno evidentirana odvetnica in ji ni treba javno razkriti rezultatov. Enako velja za celjskega odvetnika Dušana Korošca, odvetnike iz mariborske odvetniške pisarne Gorjup in vrsto drugih.
20 centov dobička na vsak zasluženi evro
Če je več kot sto družb, ki se ukvarjajo z odvetništvom, v letu 2010 zvišalo prihodke za kar četrtino na 53 milijonov evrov in predlani za 14 odstotkov na 60 milijonov evrov, se je lani zgodil preobrat. Natančni podatki bodo na voljo šele konec meseca, na podlagi podatkov za 40 največjih odvetniških družb pa se je trg skrčil na okoli 80 milijonov evrov.
Tudi čisti dobiček, ki so ga odvetniške pisarne leta 2011 povečale z enajstih na 13 milijonov evrov, je sledil prihodkom, saj so tako kot največje pisarne tudi tiste manjše v povprečju izgubile po sedem odstotkov dobička. Kljub temu se lahko še vedno pohvalijo z zavidljivo donosnostjo poslovanja. Na vsak ustvarjeni evro prihodkov namreč dosežejo več kot 20 centov dobička. Tudi razlike med posameznimi pisarnami so velike. Tako so Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partnerji, Jadek & Pensa, Odvetniki Šelih & Partnerji, Ilić in še nekateri drugi beležili več kot 40-odstotno dobičkonosnost prihodkov. Od večjih so z izgubo v letu 2012 po dostopnih podatkih poslovali le v Patentni pisarni.
Za zaposlene 37 odstotkov prometa, za storitve 28 odstotkov
Zakaj je poslovanje odvetniških pisarn tako donosno, nekajkrat bolj od preostalega gospodarstva? Po podatkih iz baze Gvin, ki so za zdaj na voljo za leto 2011, je od vsakih sto evrov prihodkov šlo manj kot 37 evrov za stroške zaposlenih, dodatnih 28 evrov pa za razne stroške storitev. Če odštejemo stroške materiala, amortizacijo sredstev in drugo, pa pisarne ustvarijo skoraj 28 evrov dobička iz poslovanja (EBIT). Glede na to, da so pisarne malo zadolžene, jim stroški financiranja ne vzamejo veliko, manj kot pol odstotka. Po obračunu davkov na dobiček, ki je predlani pri vseh znašal 3,5 milijona evrov, pisarnam od sto evrov prihodkov ostane, kot že rečeno, 22 evrov čistega dobička.
K takšnemu uspehu malo prinese država in lokalne ustanove oziroma njune institucije. Po podatkih Supervizorja je imelo namreč deset največjih pisarn, ki so lani ustvarile 26 milijonov evrov prihodkov, za zgolj 1,4 milijona evrov nakazil iz sektorja države, pa še tu je šlo v veliki meri za vračilo zasežene gotovine njihovim strankam in podobno.