»Že dve leti in pol, odkar sem reprezentančni selektor, je bila moja želja delati tudi v klubu. Ta želja je postajala vedno močnejša in zdaj se mi je končno le uresničila,« pravi Boris Denič, do katerega so menedžerji prišli na dokaj nenavaden način. Eden izmed njih je na Facebooku vzpostavil stik z njegovim sinom in rokometašem Lukom, potem pa so se začele zadeve v dneh pred prvomajskimi prazniki hitro odvijati. Za prevzem vodenja kluba je Denič potreboval zeleno luč predsedstva RZS, ki jo je tudi dobil. Na korespondenčni seji je svoj glas od 23 članov predsedstva sicer oddalo le štirinajst, a prav vsi so se izrekli v Deničevo korist.
Do podpisa pogodbe z vodstvom beloruskega kluba je prišlo na Dunaju, sodelovanje pa naj bi trajalo (vsaj) tri leta. »Dolžina sodelovanja je bilo tudi moje prvo vprašanje, da sem sploh videl, kako resen je projekt. Če bi mi ponudili in vztrajali pri opciji 1+1, ne bi sprejel. Ko sem dobil časovno odprte roke, saj so mi ponudili celo štiriletno sodelovanje, sem ugotovil, da gre za resen in dolgoročen projekt. In to je odločilo,« pojasnjuje Denič. Dodaja, da je zgolj naključje, da so ga iz Minska poklicali pred odločilno tekmo v kvalifikacijah za nastop na EP 2014 na Danskem, ko Belorusi junija gostujejo v Sloveniji, v smehu pa napoveduje: »Sprva me seveda ne bodo imeli najbolj radi, ker bo slovenska reprezentanca premagala njihovo in se uvrstila na EP, oni pa bodo ostali brez vozovnice za Dansko. A takšen je pač šport.«
Po odhodu v tujino se bo precej znižala tudi Deničeva selektorska plača, kar pa bo po drugi strani dobro za blagajno RZS. In kako bo lahko iz oddaljene Belorusije usklajeval reprezentančno in klubsko delo, še posebno, ker bo prvi slovenski selektor, ki bo na klubski ravni deloval v tujini, kajti vsi dosedanji so v času vodenja reprezentance trenirali slovenske ekipe? »Prepričan sem, da glede na moje dosedanje delo ne bo kakšne posebne razlike, in v tem ne vidim nobene težave. Večina reprezentantov odhaja v tujino, od okostja pa bodo ostali le tisti iz Celja, ki pa jih bom lahko spremljal skozi ligo prvakov,« ocenjuje Denič, ki bo v klubu nasledil sedanjega trenerja Sergeja Bebeška.
»Na sestanku z vodilnimi možmi Dinama sem jasno povedal, da si želim pri okrepitvah predvsem slovenskih igralcev. In to takšnih, ki lahko na igrišču počnejo to, kar imam jaz v glavi, in ki predstavljajo dodano vrednost za ekipo. Izrazil sem željo po treh slovenskih rokometaših, glede selekcije igralskega kadra, ki je seveda ni mogoče izvesti kar čez noč, pa imam proste roke,« pojasnjuje slovenski strokovnjak, ki bo s sabo v Minsk odpeljal Davida Miklavčiča (Gorenje) in Uroša Bundala (Cimos), njegova tretja (očitno bo neuresničena) želja pa je Dean Bombač.
Za Dinamo, ki je tik pred osvojitvijo naslova beloruskega prvaka, igra kar 13 tujcev, vsi pa prihajajo z območij nekdanje Sovjetske zveze (9) in Jugoslavije (4). Največ je Ukrajincev (pet), sledijo jim Rusi (trije; prvi zvezdnik ekipe je reprezentant Pavel Atman, najboljši strelec Dinama v ligi prvakov s 54 zadetki, ki pa odhaja v Čehovske medvede), v ekipi sta po dva Srba (Ratko Nikolić in Dimitrije Pejanović) in Črnogorca (Rade Mijatović in Vasko Ševaljević, ki po tej sezoni odhaja v nemški klub Hannover) ter igralec iz Litve. Na letošnjem SP v Španiji je za Belorusijo (Slovenija jo je v skupini C v Zaragozi premagala s 27:26) igralo pet igralcev Dinama, klub iz Minska pa je v tej sezoni odlično igral v ligi prvakov. S petimi zmagami, enim remijem in štirimi porazi je v skupinskem delu osvojil tretje mesto za Barcelono in nemškim klubom Füchse Berlin ter pred Pickom Szegedom, Zagrebom in Kadettnom, v osmini finala pa je po dveh porazih (23:26 doma in 22:24 v gosteh) izpadel proti makedonskemu Metalurgu.