In ko zraven svoje doda še Matej Lahovnik, ki lahko komentira vse, kar se znajde na jedilniku Odmevov, je Rosvita opravila svojo misijo. Ni prihodnosti, če je ne kreira tisti, ki je edini poklican. Tisti, ki neizmerno uživa s torpediranjem nasprotnikov. Še najraje tistih, ki so do včeraj sedeli z njim na poveljniškem mostu. Tako je Gregor Virant spet spremljal leteče projektile proti sebi z vseh strani. Zdaj letijo direktno z neba. To, da ni kupil najdražje možne karte za neki cagavi Adriin polet čez pet hribov v Nemčijo, je vredno javne politične usmrtitve. Saj veste, pravi državotvorni Slovenci ne sprejemajo popustov. Ne hodijo v trgovine, ko so znižanja, ne gledajo ponudb v zadnjem hipu, nimajo kuponov, kartic zvestobe, pik ali pa znamkic, ampak najprej po spletu poiščejo najdražje ponudbe. V nasprotnem so sumljivi. Če pa recimo pri branjevki na trgu še barantajo in pristanejo na to, da jim ona za povrhu v vrečko vrže že kakšen koren ali zeleni list, so na pravi poti, da končajo na sramotilnem televizijskem stebru. Saj televizijski ekrani niso nič drugega kot nizanje imen in podob tistih, ki so nekaj krivi.
Skratka, tudi če se bo Gregor izmuznil eksekuciji, ga čaka za vogalom nova zaseda. Ni vrag, da ni še kje dobil kaj ceneje. Ali celo zastonj. Ali pa si pustil izplačati kakšen honorar, ki presega splošno sprejeto mnenje, da je vse, kar je nad minimumom, korupcija na kvadrat.
Takim ne odpuščamo. To dobro ve France Arhar, ko je takle čas pred enajstimi leti še lepo dobival proti protikandidatu za predsednika Janezu Drnovšku. Potem pa hop, hop, hop, torpedo na televiziji. France kot šef ene zavarovalnice dobiva nesramno visoko plačo. Zaradi tega greha, torej da je sprejel ponudbo, ki so mu jo dali, je odletel iz predsedniške tekme. Skratka, sodobni Slovenec, ki po predsedniku Pahorju lahko gospodari nad svojo usodo, ima dve ključni lastnosti: ko se dogovarja za službo, zahteva minimalni znesek, ko kar koli kupuje, pa išče najvišje cene.
To je tudi odgovor na vprašanje, ki se vsake toliko časa rola po radijskih ali tv-valovih. Prosto po JFK, ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas, ampak kaj lahko vi kot posamezniki naredite za to državo.
Namreč, vsi državljani te mlade države so zares vzeli namig, da imamo samostojno državo zato, da nam bo bolje. Da bo vsak imel nekaj od nje. Po domače, da jo bo nategnil pri davkih, sivi ekonomiji, socialnih transferjih, potnih stroških in še kakšnih drobnarijah. Ta velike iznajdljive ribe pa še na kakšnih razpisih, subvencijah, nagradah, plačanih uslugah in sumljivih transferjih. Bili smo Indija Koromandija. Veliki šoping center brez blagajn. Tisti, ki je prišel prej in imel večji kamionet, je odpeljal največ. Zdaj je tudi jasno, zakaj ta država ne potrebuje več gradbeno-prevozniške mehanizacije. Ni več kaj odpeljati. Zabavno katastrofično…