Po srečanju, ki je potekalo na sedežu vlade, se je izvedelo, da sta Pahor in Milanović soglašala z nadaljevanjem reševanja spora o LB v okviru marčevskega memoranduma z Mokric, ki predvideva pogajanja na podlagi sporazuma o nasledstvu.
Da bosta zunanja ministra Hrvaške in Slovenije, Vesna Pusić in Karl Erjavec spor začela urejati pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu že maja ali junija, je Pahor napovedal v pogovoru za Hrvaško televizijo (HTV) v četrtek zvečer. Predvidoma se bosta ministroma pridružila tudi finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić.
Pahor je v četrtek tudi ocenil, da je bilo "srečno naključje", da je med začetkom njegovega obiska v četrtek na pristojnem sodišču v Zagrebu potekala tudi obravnava v primeru ene od tožb proti LB in NLB.
Srečna okoliščina je bila po njegovi oceni v tem, da so se zatem z gostitelji dogovorili za čim prejšnje reševanje spora v Baslu. Tako naj bi se izognili novim zapletom zaradi primerov tožb, ki potekajo na hrvaških sodiščih proti slovenskim bankam kljub zavezam vlade v Zagrebu, da bodo postopke ustavili takoj po podpisu memoranduma na Mokricah 11. marca.
Mednarodne pogodbe nad domačo zakonodajo
Pahorjev gostitelj, hrvaški predsednik Ivo Josipović, je v četrtek poudaril, da je memorandum mednarodna pogodba, kot opozarja tudi Slovenija. Mednarodne pogodbe pa so nad domačo zakonodajo, na katero se sklicujejo odvetniki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebške banke v postopkih proti slovenskim bankam. Naslednja obravnava v eni od tožb Zagrebške banke proti LB in NLB je napovedana za 10. junij.
Po srečanju z Milanovićem se je Pahor danes znova sešel z Josipovićem. Skupaj sta nagovorila udeležence hrvaško-slovenskega gospodarskega foruma v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice. Poudarila sta pomen povezovanja med državama in skupnih nastopov na različnih trgih, posebej po otoplitvi političnih odnosov, ki so posledica dogovorov o načinih reševanja spornih vprašanj.
Pahor je izpostavil pomen obujanja procesa Brdo, ki naj bi zaživel na predsedniški ravni držav v regiji in bo po njegovem mnenju prispeval h krepitvi poslovnih odnosov v regiji. Omenil je tudi idejo regionalnega gospodarskega bazena, v katerem naj bi bili Slovenija in Hrvaška ter več avstrijskih, italijanskih in nemških pokrajin, kot so Koroška, Lombardija in Bavarska.
Pahor: Hrvaška zanesljiva država za slovenske naložbe
"Slovenci in Hrvati smo postali iskreni prijatelji in morebitne probleme rešujemo in bomo reševali v duhu medsebojnega zaupanja in v dobri veri, kar je ključno za našo skupno prihodnost, saj vsak zase lahko storimo veliko, skupaj pa še več," je izpostavil slovenski predsednik v nagovoru poslovne konference.
Pahor je poudaril, da je Hrvaška postala zanesljiva država za slovenske naložbe ter da bo prepletenost in soodvisnost obeh gospodarstev prišla še bolj do izraza po vstopu Hrvaške v EU čez nekaj tednov. Hrvaška je sicer četrta najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica.
Pahor je izrazil zadovoljstvo, ker so se po letu 2009, ko je kot slovenski premier prvič obiskal Hrvaško gospodarsko zbornico, občutno spremenile politične okoliščine in vzdušje, ki so veliko bolj pozitivno vplivale na gospodarsko sodelovanje.
Josipović: V EU bo hrvaško-slovensko partnerstvo dobilo višjo dimenzijo
Tudi hrvaški predsednik Josipović je poudaril, da bo hrvaško-slovensko partnerstvo dobilo "višjo dimenzijo" po vstopu Hrvaške v EU, ko bo "padla tudi poslednja ovira" in bodo lahko, tudi s pomočjo EU skladov, zaživeli veliki skupni projekti.
Poglobitev gospodarskega sodelovanja in kapitalsko povezovanje vidi na različnih področjih, kot so energetika, prometna infrastruktura, kovinska industrija, informacijski-tehnološki sektor, avtomobilska industrija in turizem, nenazadnje tudi maloprodajne verige. Ob slednjem je izrazil prepričanje, da bosta medsebojno povezani največji nacionalni trgovski verigi lahko postali vodilni ne le v regiji, ampak tudi širše.
Kot pomemben prometni projekt je izpostavil izgradnjo prometnice Maribor-Krapina-Zagreb ter povezovanje pristanišč v Kopru in na Reki s tržaškim pristaniščem preko logističnega holdinga, ki bi bil lahko po njegovem mnenju konkurenčen Rotterdamu in Genovi.
Foruma se je udeležilo več kot 70 predstavnikov hrvaškega in slovenskega gospodarstva, 17 podjetij iz obeh držav pa je podpisalo pismo o nameri o ustanovitvi centra za učinkovite energetske rešitve, ki bo pomagal k celostni ponudbi slovenskih podjetjih in njihovih hrvaških partnerjev v tem sektorju.
