»Vreme je danes stabilno, stvari v državi pa se očitno spreminjajo iz ure v uro,« je danes predstavljeni vladni program stabilnosti in reformni program v DZ komentiral Tonin.

Spomnil je, da sta predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer na sredinem sestanku opoziciji pojasnila, da je krizni davek golo dejstvo, davek na dodano vrednost pa da bo skrajni ukrep. Danes je vlada sporočila, da predlaga dvig DDV, krizni davek pa da je skrajni ukrep. »Težko si predstavljam, kaj tako dramatičnega se je spremenilo, da je vlada tako hitro spremenila svoje stališče,« je dejal Tonin.

Od česa bo Slovenija živela?

NSi sicer ocenjuje, da z dvigovanjem davkov ne moremo odpraviti krize ali ublažiti njenih posledic. »To je približno tako, kot da bi se želeli v avtomobilu peljati hitreje, obenem pa pritiskate na zavoro,« je ponazoril Tonin. Po njegovih besedah namreč z dvigovanjem davkom prizadenemo realni sektor, ki danes še edini ustvarja proračunske prilive. Če pa bomo »še tega stisnili«, Tonin ne ve, od česa bo Slovenija še živela.

Ob tem pa v NSi ugotavljajo, da je vlada upoštevala nekatere predloge opozicije, zlasti povezane s privatizacijo. Politika se mora umakniti iz gospodarstva, zunanjim investitorjem moramo dati sporočilo, da smo odprti navzven, meni Tonin.

NSi sicer predlaga, da vlada še bolj dela na zmanjšanju odhodkov in tudi na privatizaciji in obenem obžalujejo, da vlada odstopa od nekaterih projektov prejšnje vlade, kot je denimo zakon za uravnoteženje javnih financ. Ustavno sodišče je namreč po Toninovih besedah reklo, da ni dovoljeno selektivno posegati v pokojnine, ni pa reklo, da ne smejo linearno zmanjšati najvišjih pokojnin. Tu so po mnenju NSi rezerve. Predlagajo še krčenje javnega sektorja, saj da se z zniževanjem plač le prelaga težavo.

Slovenija ima težave s kredibilnostjo

Države, ki so šle v to smer, so se po besedah Tonina nekako »izvile« iz težav, tiste, ki so poskušale z zviševanjem davkov, pa ne. »Zakaj bi odkrivali toplo vodo, če so jo odkrile že druge države,« se Tonin sprašuje ob dvigu DDV.

Spomnil je še, da ima Slovenija realno težavo s kredibilnostjo, saj da smo v poročilih, ki smo jih pošiljali v tujino, že marsikaj navajali, ne pa tudi izpolnili.

Semolič pozdravil (začasni) umik kriznega davka

Zagotovo je dobro, da je vlada umaknila krizni davek, ki bi neposredno prizadel plače delavcev in pokojnine, se je na napoved premierke Alenke Bratušek odzval predsednik ZSSS Dušan Semolič. V zvezi z zvišanjem DDV že 1. julija je dejal, da bo prizadelo zlasti tiste s podpovprečnimi plačami in da bo zmanjšalo povpraševanje.

Menu ukrepov, ki ga je ponujala vlada, je bil slab, vlada pa se je med slabimi variantami odločila za DDV, je za STA dejal prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenje (ZSSS) Semolič.

Zvišanje DDV bo po njegovih besedah prizadelo standard ljudi, »in sicer zlasti tistih, ki imajo podpovprečne plače in pretežni del prejemkov porabijo za preživetje iz meseca v mesec«.

Treba bi bilo še bolj obremeniti luksuzno blago

Poleg tega bo imel višji DDV tudi negativne posledice na povpraševanje, je menil Semolič. Dodal je, da bodo nižje povpraševanje čutili tudi v podjetjih, zlasti v živilsko-predelovalni industriji in delu trgovine, ki se ukvarja s prodajo prehrambenih artiklov.

Po njegovem mnenju bi bilo treba, če že, bolj obremeniti luksuzno blago, saj se da lepo živeti tudi brez njega.

Predsednik ZSSS je bil ob tem kritičen, ker da vlada tako pomembne ukrepe pripravlja »na horuk«, jih spreminja iz ure v uro. V tej luči pogreša izračune.

Vsi ti ukrepi v prvi vrsti predstavljajo reševanje bank in ne dajejo jamstva, da bo vladi uspelo rešiti težave, je prepričan. »Gre za novo valjenje bremen na ljudi, ne le na delavce, temveč tudi upokojence,« je sklenil.

Po mnenju Vizjaka je dvig DDV napačna odločitev

»Slovenija danes potrebuje predvsem ukrepe za oživitev gospodarstva in racionalizacijo delovanja države, zato bi bilo treba najprej na teh dveh področjih storiti vse, kar je mogoče,« je prepričan Vizjak.

Višji DDV že s 1. julijem letos, kriznega davka (zaenkrat) ne bo

Poudaril je, da je dvig DDV napačna odločitev, saj bo ta prizadel gospodarstvo, ki se že tako bori za preživetje, prav tako pa ne bo prinesel želenih učinkov. »Tudi izkušnje iz drugih držav kažejo, da tak ukrep vodi v spiralo zmanjševanja gospodarske aktivnosti, potrošnje ter posledično zniževanja prihodkov v državni proračun.« Ker je po njihovem mnenju takšna odločitev najslabša možna, ji v teh razmerah ostro nasprotujejo.

Zvišanje DDV za menedžerje smotrno, za trgovce zaskrbljujoče

Odločitev vlade, da namesto kriznega davka s 1. julijem zviša davek na dodano vrednost (DDV), je po ocenah izvršne direktorice Združenja Manager Sonje Šmuc smotrna, saj bi bila uvedba kriznega davka po njenem mnenju »strel v koleno«. Zaskrbljeni pa so v trgovinski in obrtno-podjetniški zbornici, ker opozarjajo, da bo višji DDV znižal potrošnjo.

Združenje Manager vztrajno izpostavlja potrebo in pričakovanje, da se bo politika lotila ne le polnjenja proračuna, temveč bo predvsem racionalizirala javne odhodke in vzpostavila vzdržno ravnotežje med prihodki države in odhodki, ki si jih lahko privoščimo. Vse drugo bolj kot k čemerkoli drugemu prispeva k podaljševanju gospodarske, politične in družbene agonije, je prepričana Sonja Šmuc.

Gospodarstvo ne bo imelo dovolj časa za pripravo vseh ustreznih ukrepov, ki bi lahko ublažili posledice

Trgovinska zbornica Slovenije pa je zaskrbljena nad posledicami, ki jih bo dvig DDV imel za slovensko gospodarstvo in potrošnike, saj bodo te po njihovih ocenah v trenutnih razmerah katastrofalne. »Dodatno smo zaskrbljeni nad potezo vlade, da dvig DDV uvede že s 1. julijem, kar gospodarstvu niti ne dopušča dovolj časa za pripravo vseh ustreznih ukrepov, ki bi morda lahko ublažili posledice,« so poudarili.

Ogorčeni so tudi, ker so predstavniki vlade še na sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta poudarili, da bo dvig DDV le morebitni skrajni ukrep, ki bi bil uveljavljen s 1. januarjem prihodnjega leta.

Zaradi nižje potrošnje bo po njihovem mnenju namreč zbranega manj DDV, zaradi nižjih prihodkov pa tudi manj davka od dobička od pričakovanih prilivov v državni proračun. "Ob novih davkih deluje tudi psihologija kupcev, ki zavre nakupe," so še zapisali.

Dvigu DDV nasprotuje tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

Meni namreč, da bi dvig DDV, kot tudi morebitni krizni davek, negativno vplivala na gospodarsko rast in konkurenčnost gospodarstva.

Dvig DDV po navedbah OZS nima prevelikega negativnega učinka na potrošnjo gospodinjstev le v tistih državah, kjer je povprečna stopnja dohodnine v bruto dohodkih državljanov relativno nizka (največ do 30 odstotkov), trend upadanja potrošnje gospodinjstev pa v teh ekonomijah še ne sme biti prisoten, v Sloveniji pa je prisoten.

Janša: Zgolj davki

V skladu s prakso iz zadnjih dni pa je prvak SDS in nekdanji premier Janez Janša oceno podal prek Twitterja. "Niti črke o ukinitvi ali vsaj zmanjšanju privilegijev in preštevilčne administracije v javnem sektorju. Zgolj davki," je zapisal.