Skupaj to pomeni 540 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov, enak znesek varčevanja pa je predviden tudi na odhodkovni strani, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala premierka Alenka Bratušek.
»Zavedamo se, da noben dvig davka ne vpliva pozitivno na dvig gospodarstva, a smo izbrali takega, ki najmanj negativno vpliva na gospodarsko rast,« je pojasnila. Dodala je, da bi za povprečno družino dvig DDV-ja pomenil okoli 2,3 evra dodatnih stroškov na mesec.
Želeli najti tisto, kar je najboljše za Slovenijo
Premierka Alenka Bratušek je potrdila, da je vlada danes sprejela program stabilnosti in nacionalni reformi program, potrdila pa je tudi ključna programska dokumenta za izhod iz krize, s katerim bo jutri seznanila Bruselj. Vlada se je kriznemu davku (zaenkrat) odpovedala, bo pa dvignila DDV.
Bratuškova je pojasnila, da ukrepov niso mogli sproti komentirati, saj so se različice spreminjale iz dneva v dan. »Želeli smo najti nekaj, kar je najboljše za nas,« je poudarila premierka. Izpostavila je dve prioriteti vlade: oživitev gospodarstva in konsolidacijo javnih financ.
Izbrali davek, ki najmanj negativno vpliva na gospodarsko rast
»Za letošnje leto se nismo odločili za sprejem kriznega davka, ampak za dvig DDV, ki ni začasen, ampak je strukturen ukrep,« je dejala Bratuškova. Če se bo dalo do konca leta dogovoriti glede varčevanja oziroma nižanja odhodkov celotnih javnih financ, kriznega davka ne bo treba sprejeti niti drugo leto.
Slovenija je kot letalo, ki izgublja višino – a vsak ne more biti pilot
Minister za finance Uroš Čufer je poudaril, da je BDP od leta 2009 v povprečju negativen. »Kriza ni začasna, ampak trajna,« je opozoril. »Javni dolg je relativno nizek, pod povprečjem EU, kar pomeni, da lahko še kaj naredimo. Slovenija je letalo, ki izgublja višino... Vendar ne bi smel kar vsak stopiti v pilotsko kabino. Razmerje med prihodkovno in odhodkovno stranjo je v tem trenutku polovično. Pripravili smo plan stabilnosti in nacionalni reformni program, a to še ni konec. Pripravili se bodo še dodatni ukrepi,« je napovedal Čufer. Po njegovem mnenju morajo biti ukrepi sprejeti pred poletjem, prve prenose v slabi banki pa bi izpeljali do konca julija.
Trajni ukrepi v višini milijarde evrov
Čufer je povedal, da Slovenija za uravnoteženje javnih financ potrebuje trajne ukrepe v višini okoli milijarde evrov. Večina ukrepov mora biti po njegovem prepričanju na strani odhodkov in vlada na koncu cilja na dve tretjini ukrepov na strani odhodkov. Trenutno je razmerje 50:50. Ukrepi zato po ministrovih besedah še niso dokončni.
Pomembno pa je tudi, tako Čufer, da je razdelitev bremen pravična. V nasprotnem primeru se namreč ukrepi težje uveljavijo, je pojasnil. Poleg tega morajo imeti ukrepi čim manjši vpliv na gospodarsko rast in morajo biti hitro izvedljivi, je dodal.
Prodali bi Adrio, Telekom, Elan, Helios ...
Bratuškova je poudarila, da izkupiček od prodaje državnih podjetij še ni vključen v nobene izračune o stanju javnih financah. Čufer pa je dodal, da bo vlada predlagala postopek privatizacije 15 podjetij: Adria Airways, Helios, Elan, Aerodrom Ljubljana, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Adria Airways Tehnika, Telekom Slovenije, Aero, Fotona, Žito, Gospodarsko Razstavišče, Unior in Terme Olimia. Pri vseh podjetjih gre za prodajo celotnega državnega deleža.
Predsednik DL Gregor Virant je takoj po seji vlade povedal, da odločitev vlade glede paketa privatizacije ni bila enotna, saj da so proti glasovali trije ministri iz vrst SD.
