Potem ko je zunanji minister Karl Erjavec v začetku leta zaradi politične krize ustavil vse postopke izbire vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP), naj bi vlada prihodnji teden nove veleposlanike vendarle imenovala. Tako notranja komisija, ki obravnava kandidate za veleposlanike iz vrst kariernih diplomatov, kot zunanja komisija, ki ocenjuje primernost zunanjih kandidatov, sta namreč že končali svoje delo, nekatera imena, ki sta jih potrdili, pa že razburjajo diplomate in celo nekatere člane komisije MZZ. Na primer ime nekdanjega šefa Sove Matjaža Šinkovca, ki naj bi postal veleposlanik v Belgiji. Prav tako je med diplomati slišati negodovanje, da so na spisku v glavnem Janševi kadri – razpis za petnajst vodij DKP je bil namreč objavljen že lani jeseni, nanj pa se mnogi, ki so bliže levi politični opciji, niso prijavili, saj so bili prepričani, da nimajo nikakršnih možnosti za uspeh. Zato nekateri diplomati pričakujejo, da Karl Erjavec koga od kandidatov, ki so sicer dobili zeleno luč komisije, vendarle ne bo predlagal oziroma da vlada kakšnega od izbranih imen ne bo potrdila.
Kandidati brez izkušenj
Med tiste, ki jih nikakor ne moremo uvrstiti v krog Janševih kadrov, gotovo sodi strokovnjakinja za javno nastopanje Marta Kos Marko, ki naj bi postala veleposlanica v Berlinu. Kos-Markova je kot dopisnica RTV Slovenije pred leti v Nemčiji že delala, kasneje je bila direktorica urada za informiranje v takratni Drnovškovi vladi, pa podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije. Danes je lastnica in direktorica podjetja GKTI, izobraževanje, d.o.o. Glavna pripomba, ki jo je na MZZ mogoče slišati na njen račun, je, da nima diplomatskih izkušenj, ki bi bile še zlasti za vodenje tako pomembnega DKP nujne.
Komisijo zunanjih strokovnjakov, ki jo vodi profesorica mednarodnega prava Miriam Škrk, je prepričal tudi drugi kandidat, ki tako kot Kos-Markova ne prihaja iz vrst kariernih diplomatov: zgodovinar in član ZRC SAZU Andrej Rahten. Rahten je bil pred časom sicer že zaposlen na MZZ, v mandatu prve Janševe vlade je bil premierjev svetovalec za zunanjo politiko, ob koncu poletja pa naj bi odšel na veleposlaniško mesto na Dunaj.
Iz Janševega kabineta na Dansko
V krog kadrov SDS sodi tudi sedanji državni sekretar MZZ Božo Cerar, ki po naših informacijah odhaja za veleposlanika v Washington, pa Vladimir Kolmanič, ki se (poleg Franca Mikše) poteguje za vodenje DKP v Bernu, in Primož Šeligo, ki naj bi odšel v Moskvo. Tudi Šeligova kandidatura pa je po naših informacijah nekatere člane komisije MZZ, zlasti veleposlanika v pokoju Petra Toša, vznemirila. Ocenjeval naj bi namreč, da je v tako pomembno državo, kot je Rusija, treba poslati res izkušenega in uglednega diplomata (Toš sicer včeraj o dogajanju na komisiji ni želel govoriti).
Kot smo poročali lani poleti, se je na takratni razpis za veleposlanika v Köbenhavnu prijavil bivši vodja DKP na Finskem Tone Kajzer, a so zaradi nekaterih pritožb takratni razpis razveljavili, Kajzer se je nato preselil v kabinet premierja Janše in celo zamenjal zunanjega ministra Erjavca pri pogajanjih s Hrvaško glede Ljubljanske banke. A očitno njegovo zanimanje za Dansko ni usahnilo in naj bi se mu želja uresničila v času vlade Alenke Bratušek.
Nekateri naši sogovorniki iz diplomatskih vrst tudi niso navdušeni nad tem, da diplomati prehajajo neposredno z enega veleposlaniškega mesta na drugo, kot naj bi se z mesta veleposlanice v Budimpešti na čelo DKP v Indiji preselila Darja Bavdaž Kuret. Prav tako naj bi prihodnji teden vlada imenovala novega vodjo stalnega predstavništva pri Združenih narodih v New Yorku in veleposlanika v Sarajevu ter v Prištini. V New York naj bi odšel Andrej Logar, v Sarajevo Iztok Grmek, v Prištino pa Miljan Majhen.
