Sečovlje. Ugotovitveni postopek glede razvpite črne gradnje Vitoslava Türka v Parecagu še poteka. Tega je gradbeni inšpektor začel šele aprila letos, potem ko je na sporno gradnjo opozorila koprska dopisnica Televizije Slovenija. Gradbeni inšpektor je sicer anonimno prijavo dobil že leta 2007, vendar v šestih letih ni našel časa, da bi si gradnjo ogledal. Zato so se z zadevo začeli ukvarjati tudi kriminalisti in protikorupcijska komisija, saj obstaja sum, da inšpektor morda namenoma ni opravil svojega dela, na inšpektoratu pa se izgovarjajo, da imajo gradbeni inšpektorji enostavno preveč dela in da je tu razlog, zakaj niso konkretno ukrepali že prej.
Inšpektorji tarnajo, da ne zmorejo
Na inšpektoratu so pojasnili, da je pri njih trenutno zaposlenih 73 gradbenih inšpektorjev, ki so leta 2012 uvedli približno 3400 inšpekcijskih postopkov v zvezi z različnimi kršitvami predpisov o graditvi. Opravili so 12.511 inšpekcijskih pregledov in zaslišanj, zaradi ugotovljenih kršitev pa izdali 1527 odločb, od tega 948 zaradi nelegalne gradnje objektov. »Iz vseh navedenih številk je razvidno, da je nemogoče voditi vse inšpekcijske postopke istočasno in v zakonsko določenih rokih. Prav tako je fizično nemogoče zagotoviti ažurno obravnavo vseh prijav,« so pojasnili na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor ter dodali, da se zavedajo resnosti zaostankov, a da bo brez spremembe zakonodaje in kadrovske okrepitve skoraj nemogoče ažurno obravnavati prijave ter voditi inšpekcijske in izvršilne postopke.
Ker se gradbena inšpekcija že dlje časa sooča z velikim številom prijav, saj so samo v zadnjih dveh letih prejeli skoraj 8000 prijav, je inšpektorat začel reorganizacijo inšpekcije. V ta namen so opravili popis vseh odprtih inšpekcijskih zadev in ugotovili, da je bilo konec junija lani v sistemu 10.269 zadev v reševanju, med temi je bilo 4893 zadev, v katerih je bila izdana inšpekcijska odločba. Pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe, kjer je potrebna odstranitev objekta, uskladitev gradnje in podobno, pa je bil izdan v 1635 zadevah. To pomeni, da je bilo sredi lanskega leta brez epiloga skoraj 4000 prijav.
Pri Časarju še ne bodo rušili
Ob tem se mnogim poraja sum, da inšpekcija pušča ob strani zadeve, v katere so vpleteni različni pomembneži, kar na inšpektoratu sicer zanikajo. Vendar je ob tem skrajno nenavadno, da inšpektorji najdejo čas za postopke takrat, ko se ti pojavijo v javnosti. Ko smo oktobra lani v Dnevniku razkrili, da je tudi prizidek hiše na Strmi poti v Portorožu, ki je v lasti nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja, črna gradnja, ki so jo inšpekciji po hišni preiskavi prijavili koprski kriminalisti, so nam pojasnili, da ugotovitveni postopek še traja. Zatem so inšpektorji izdali odločbo, da je prizidek treba odstraniti. Vmes je Časar na javni dražbi v Piranu od občine kupil zemljišče ob hiši, ki ga je potreboval, če je hotel legalizirati prizidek. Na odločbo o rušenju se je Časar oziroma njegova mama nato pritožila in s pritožbo uspela. »Postopek je bil vrnjen v dopolnitev oziroma v ponovno odločanje, ker inšpekcijska zavezanka pred izdajo odločbe ni bila seznanjena z vsemi dejstvi, ki so bila uporabljena pri utemeljitvi odločbe,« so pojasnili na inšpektoratu. Odločbo so izdali Časarjevi mami in ne njemu zato, ker naj bi v inšpekcijskem postopku ugotovili, da naj bi bila ona investitorka. Nove odločitve inšpektorja še ni, čeprav je zadevo dobil v ponovno odločanje že konec lanskega leta.
