Glede na slišano na včerajšnjem srečanju Pogumni, kreativni, podjetni, na katerem so se zbrali ravnatelji, profesorji, podjetniki, gospodarstveniki in predstavniki ministrstva, predvsem pa podjetni dijaki, bi lahko s prstom pokazali na šolstvo oziroma učitelje. Da bi bilo treba šolski sistem spremeniti, je nekoliko neprepričljivo iz zapiskov prebirala premierka, nekoliko bolj goreče pa sta temu pritegnila Sandi Češko iz Studia Moderna in Japec Jakopin iz podjetja Seaway. »Šola zaostaja za časom. Otroke še vedno uči pridnosti in ubogljivosti, s čimer ustvarja iz njih popolne hlapce,« je dejal Jakopin. Radovednost in iznajdljivost imata pri nas pač negativno konotacijo. Ravno lastnosti in vrednote pa so tiste, ki ustvarijo razliko med hlapcem in podjetnikom. »Podjetništvo ni teoretično strokovno znanje, podjetništvo so vrednote, je sprememba v načinu razmišljanja in delovanja, je premik od tega, da se ustaviš pred problemi, k temu, da poiščeš rešitve,« je poudarila Barbara Bregar Mrzlikar, direktorica Podjetniškega centra CEED, ki je tudi organiziral srečanje.
S tem se strinja tudi ravnatelj gimnazije Šentvid Jaka Erker, ki meni, da je slovenski šolski sistem »vsaj dober, če ne že odličen«, da pa je treba vanj vnesti tudi neko svežino – nove pristope, nove ideje in tudi nove ljudi, da bodo dijaki lahko razvili svoje talente, ustvarjalnost, podjetnost in pogum. »A za to šolskega sistema ni treba spreminjati, le pogledati ga je treba bolj široko.« Pri tem so najbolj pomembni učitelji, dodaja.
Še zlasti se je tega zavedel, ko so se kot ena od treh srednjih šol v državi pridružili (mednarodnemu) pilotnemu projektu Trening za pogumne, ki teži k spodbujanju podjetnosti pri mladih. »Na začetku tega projekta sem rekel, da se ga moramo najprej naučiti mi sami. Učitelji, ki smo stari 40 ali 50 let, smo odrasli in živeli v nekem drugem času, pa tudi narava tega dela je takšna, da smo mogoče še nekoliko bolj odmaknjeni od podjetništva ali podjetnosti. A ravno učitelji moramo pokazati pot, kako biti proaktiven, radoveden, podjeten. Mladostnika moramo naučiti, da je osebno odgovoren za svoj razvoj, od tukaj izhaja podjetnost. Če nam to uspe, smo dosegli vse.«
Sedemnajstletna gimnazijka Pia, ki je v okviru Treninga za pogumne razvila poslovno idejo in jo včeraj tudi predstavila, je gotovo ena od takšnih, ki razumejo koncept podjetnosti. »Projektu sem se pridružila iz radovednosti, nato pa se mi je svet obrnil na glavo,« pove. Najbolj jo je začudil pristop, ki ga ni bila navajena iz šole – njene zamisli so bile slišane in sprejete z vso resnostjo. »V šoli najbolj pogrešam prav spodbudo. Saj nihče ne pričakuje radikalnih sprememb, a dober začetek bi bil že, če bi nam dali profesorji vedeti, da nismo nepomembni, če bi nas sprejemali tako, kot da vsak izmed nas zares šteje. Če bi nas spodbujali, namesto zatirali. Saj nekateri to počnejo, a so v manjšini in zato običajno zatrti tudi sami.«
Pia, ki razvija poslovno idejo, kako dijakom, ki so pred izbiro karierne poti, poklic predstaviti od blizu, meni, da je eden od največjih problemov ta, da si mladi ne želijo izstopati. »Zdaj, ko smo v tretjem letniku, je že nekoliko drugače, a ko smo bili na začetku, bolj povprečen kot si bil, bolj si bil tudi priljubljen. Ne razumemo še, da moraš biti čim boljši, da ti bo lahko nekoč uspelo.« Na vprašanje, kam se bo vpisala, odgovori, da na medicino. Čeprav si še pred enim letom ne bi upala, hitro doda.
Podjetniških vsebin kljub vsesplošnemu navdušenju ob spoznanju, da je svet večji od matematične učilnice, ne mladi ne ravnatelji ne bi vpeljali v kurikulum kot obveznost. »Seveda si želim več podobnih projektov,« pravi Peter, bodoči inženir lesarstva, »a ostati morajo na prostovoljni bazi. Če bo to postalo obveznost, kot slovenščina ali matematika, preprosto ne bo več zanimivo.«
Erker dodaja: »Skozi ta projekt smo našli ekipo dijakov, ki jim doslej očitno nismo posvečali prave pozornosti. Za ta en odstotek, ki si to želi, bomo poskrbeli s tem in podobnimi programi, za drugih 99 odstotkov pa bomo našli drugih 99 načinov, kako jih potegniti iz povprečja. To je namreč ključno. Šola mora dijakom dati priložnost in jim pomagati, da se razvijejo na področju, kjer si to želijo.«
