Užival je v pitju šampanjca in prav nikomur ni padlo na pamet, da ga ne bi smel piti, ker je za to enostavno – premlad. Ko je španski čudežni deček Marc Marquez 21. aprila slavil zmago na dirki svetovnega prvenstva v Austinu, še ni dopolnil 21 let, ki so v Teksasu zakonsko dovoljena meja za pitje alkohola. Motociklist s številko 93 je tako postal najmlajši vseh časov, ki mu je uspelo slaviti zmago v kraljevem razredu, po treh dirkah in prav toliko stopničkah pa sodi med najresnejše kandidate za naslov prvaka. Tudi zavoljo njegove mladostne predrznosti in posledično brezkompromisnih manevrov.

V Lleydi rojeni mladenič je dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Njegov oče je bil namreč fanatični privrženec motociklističnega svetovnega prvenstva in si je leto za letom v živo ogledal veliko nagrado v Jerezu. Zato ni bil prav nič presenečen, ko ga je prvorojenec (sicer ima dva sina, Alex, prav tako motociklist, je tri leta mlajši) pri štirih letih za božično darilo prosil za motorno kolo, ki je imelo na vsaki strani manjši kolesi za lažje lovljenje ravnotežja. Oče ga je večkrat peljal v bližnjo industrijsko cono ali pa na prijateljevo polje, kjer je lahko varno dirkal, najbolj pri srcu pa mu je bil motokros, v katerem so dečki tekmovali z ramo ob rami. Pri šestih letih je dobil resni enduro motocikel, s katerim je tekmoval v katalonskem prvenstvu, prehod na asfaltirano stezo pa je bil zanj sprva zahteven, saj je bil način vožnje čisto drugačen kot na blatni stezi. Toda njegova nadarjenost ni ostala neopažena.

Imel je 15 let in 56 dni, ko je 13. aprila 2008 stal na startni črti portugalske dirke za svetovno prvenstvo v razredu do 125 kubičnih centimetrov, v katerem se je naučil voziti hitro. Dva meseca kasneje je prvič odločno naredil korak na zmagovalne stopničke, že dve leti kasneje pa je postal svetovni prvak. »Sanje so postale resničnost,« se mu je smejalo, pa čeprav se je zdelo, da leto 2010 ne bo njegovo. Na španski veliki nagradi mu je že v prvem krogu odpadel izpušni sistem, Marc je nesrečno padel in si poškodoval ramo. Toda nadaljevanje sezone je bilo izjemno, s petimi zaporednimi zmagami pa je ponovil neverjetno zgodbo, ki je pred njim uspela zgolj legendarnemu Valentinu Rossiju. Ob koncu sezone je imel na svojem računu deset zmag.

Korak naprej v razred moto2 je bil le logična posledica, toda vsega 1,68 metra visoki in 59 kilogramov težki motociklist se v moštvu, katerega lastnik je bil njegov menedžer Emilio Alzamora, sprva ni najbolje znašel, tako v Katarju kot v Španiji pa se je vpletel v nesrečo. Ko se je v Avstraliji od zadaj zaletel v mladega Tajca Ratthaparka Wilairota, so mu zaradi neodgovornega dirkanja prisodili kazen ene minute, kljub temu pa je dirko končal kot tretji. Govorice po naslovu svetovnega prvaka v moto2, da bo prestopil v kraljevi razred, so bile vse glasnejše, 12. julija 2012 pa je podpisal dveletno pogodbo z moštvom Repsol Honda in stopil v velike čevlje upokojenega Avstralca Caseyja Stonerja ter uresničil življenjsko željo, da bo dirkal z Rossijem. Slednji je njegov slog dirkanja opisal kot »spektakularen«. Z zmago že na drugi dirki sezone prek luže pa je pri 20 letih, 2 mesecih in 5 dneh presegel 30 let star rekord Američana Freddieja Spencerja kot najmlajšega zmagovalca, kar je le nekaj dni prej pravilno napovedal 70-letni Giacomo Agostini, v 60. in 70. letih minulega stoletja kar 15-kratni svetovni prvak.

»Večkrat sem bil na robu padca, a sem se vedno izvlekel. Vidi se, da sem mlad in tvegam več kot starejši, ki znajo preračunati stopnjo tveganja. Vsaka zmaga je sicer nekaj posebnega, a s tokratno sem še dvignil raven samozavesti,« je bil dobre volje po svoji že 27. zmagi za svetovno prvenstvo, še bolj impresiven pa je podatek, da je na skupno 81 dirkah že kar 42-krat stal na zmagovalnih stopničkah. Toda enega rekorda še ni presegel – plačnega. Po pogodbi mu pripada »zgolj« šestmestna številka, da bo dosegel ali celo presegel Doktorja, sicer sedemkratnega svetovnega prvaka, pa bo moral pokazati še veliko več, tako na stezi kot tudi zunaj nje. 34-letni Rossi, ki pooseblja dirkanje na najvišji ravni, namreč na leto zasluži kar 15 milijonov evrov!