Žalec.Prebivalce nekaterih krajevnih skupnosti v občini Žalec, še posebno Šempetra, Petrovč ter Arje vasi in Drešinje vasi, so močno razburile odločbe za plačilo komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijo. Višina prispevka, ki so ga dolžni plačati, naj bi bila izračunana v skladu z odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda, ki so ga lani sprejele vse spodnjesavinjske občine, občane pa so visoki zneski, ki segajo od 600 pa vse tja do 4000 evrov, presenetili in tudi razjezili. Zato so ustanovili civilno pobudo (CP) in sklicali zbore krajanov ter nanje povabili tako žalskega župana Janka Kosa kot tudi druge občinske uradnike, da bi jim ti razložili, na osnovi česa so izračunani zneski priključnine tako visoki.
Zatrdili so, da tako visokih zneskov nikakor niso pričakovali, tudi zato, ker je občina kanalizacijo gradila s pomočjo evropskega denarja, pred leti pa so zanjo plačevali tudi samoprispevek. Zato so na občino poslali pritožbo, v kateri pozivajo pristojne, naj zneske ustrezno znižajo, sicer se na kanalizacijo preprosto ne bodo priključili. »Ne razumemo, zakaj so pred štirimi leti nekateri za priključek plačali le 800 evrov, zdaj pa bi morali kar 3000 evrov,« se sprašuje Peter Marinšek. Da so zneski absolutno previsoki, meni tudi predsednik CP Janez Vošnjak. »Pozivamo pristojne, naj določijo razumno višino komunalnega prispevka in spremenijo oziroma popravijo občinski odlok, po katerem bo vsem, ki se bodo priključili na obnovljeno kanalizacijsko omrežje, priznana tudi določena olajšava,« je dejal Vošnjak. Precej hude krvi so odločbe povzročile tudi v Šempetru. Tudi zato, ker so nekateri primerjali višino komunalnega prispevka z drugimi občinami in ugotovili, da so, na primer v Šoštanju, zneski precej nižji od teh, ki jih od njih terja žalska občina. Županu Kosu tudi očitajo, da želi na njihov račun zgolj napolniti izpraznjeno občinsko blagajno in da občina ni upoštevala, da je denar za gradnjo kanalizacije v Drešinji vasi in Šempetru pridobila od Evropske unije.
Nov program za izračun nižje osnove
Župan Janko Kos se s tem ne strinja. Po njegovem mnenju so zneski za komunalni prispevek povsem primerljivi s tistimi v drugih slovenskih občinah in žalska občina pri tem ne odstopa. Kljub vsemu pa zaradi upora občanov na občini ne držijo križem rok. »Začeli smo postopke za sprejem novega programa komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v občini. Ko ga bomo sprejeli, bomo vse pregledali in videli, ali lahko kakšna sredstva iz programa tudi izločimo. V postopku je tudi že sprejem novega občinskega prostorskega načrta, po katerem smo več kot 100 hektarov kmetijskih zemljišč namenili za stavbna in šli v popolnitve zazidljivosti. Na teh območjih imamo tako rekoč vso komunalno opremo že zgrajeno in v bistvu bo na teh po novih izračunih znesek na kvadratni meter stavbnega zemljišča ali stavbišča lahko nižji. Računamo, da bomo do junija končali delo in potem videli, kje in komu lahko znižamo komunalni prispevek. Prepričan sem, da bodo zneski nižji. A seveda tega ne bomo počeli na pamet, čez prst, pač pa se bo osnova zelo verjetno pri marsikom znižala glede na razmerje med velikostjo parcele in neto tlorisne površine. Če se bo izkazalo, da smo po uradni dolžnosti komu zaračunali preveč, bomo denar tudi vrnili,« je pojasnil Kos. Evropske zahteve, predpise, zakone in predvsem zapletene formule za izračun je želel razložiti tudi občanom, ki vztrajajo, da cene preprosto niso v skladu z zakonodajo.
Na Muti čakajo na izsledke inšpekcijskega pregleda
Dogajanje v Spodnji Savinjski dolini budno spremljajo tudi v zgornji Dravski dolini, konkretno na Muti, kjer prav zdaj s pomočjo denarja iz evropskega kohezijskega sklada vgrajujejo prve cevi od sicer skupno 33 kilometrov novih kanalizacijskih vodov v okviru projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Drave, ki bo občine Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Dravograd in Selnica ob Dravi skupno stal več kot 37 milijonov evrov. Muški podžupan Mirko Vošner je opozoril, da bo po korenčku prišla tudi palica, ki bo občane udarila po žepu, saj bodo ti primorani plačati visoke zneske priključnine na nov kanalizacijski sistem. Opozoril je, da je projekt zastavljen preveč megalomansko, v Dnevniku pa smo že razkrili tudi, da je gradbena inšpektorica tik pred prvomajskimi prazniki nenapovedano obiskala gradbišče na Muti in zahtevala izkop že vgrajenih cevi in jaškov.
Njihovo ustreznost zdaj preverjajo na ljubljanskem zavodu za gradbeništvo. Če se bodo sumi, da ti niso v skladu z dokumentacijo, potrdili, občinam zgornje Dravske doline celo grozi, da se bodo za več kot polovico denarja, ki ga v tem projektu prispeva EU iz kohezijskih skladov, obrisale pod nosom.
