V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam predlogov vlade iz programa stabilnosti še niso preučili, prepričani pa so, da bi morebitna uvedba davka na plače povzročila nadaljnji padec že tako nizke porabe. Kot je še dejal predsednik Pergama Janez Posedi, pa bo ponovno "mali človek" tisti, ki bo plačal za "kriminalno ekonomsko politiko države".

Posedi je na današnji novinarski konferenci sicer dejal, da je dejstvo, da je treba urejati javne finance tako na odhodkovni kot prihodkovni strani.

S tem se strinja tudi svetovalec vodstva Pergama Dušan Rebolj. Po njegovih besedah je tudi mednarodna javnost spoznala, da je politika zategovanja pasu za vsako ceno, radikalnega znižanja porabe, brez spodbujanja razvoja, napačna. Samo z omejevanjem porabe po njegovih besedah ni možno zaustaviti spirale znižanja javnega dolga in konsolidirati nobene od blagajn. Tipičen primer je po njegovem mnenju pokojninska blagajna, kjer se jasno vidi, kakšne izpade povzroča znižanja BDP.

Ob tem je izpostavil, da se je v Sloveniji poraba močno znižala in da je standard tako nizek, da izdelkov v Sloveniji ni možno prodajati. Tudi izvoz po njegovih besedah tega ne more kompenzirati. "In ko ti prideš z davkom na plače, to povzroči nadaljnji padec porabe. In to je začaran krog," je opozoril.

Umar pripravil oceno na eni ali dveh straneh

Glede morebitnega dviga DDV, o katerem razmišlja vlada, je Posedi spomnil, da so ga napovedovale nekatere stranke že pred volitvami in da so sindikati že takrat opozarjali, da je treba pogledati, kako bi to vplivalo ne le na javne finance, ampak tudi na gospodarstvo in družbo. "Žal za Slovenijo take ocene ni bilo možno dobiti, Umar je napravil neko oceno na eni ali dveh straneh in to je premalo. Upam, da imajo zdaj nekaj več na to temo," je dejal Posedi.

Ob tem je spomnil še, da bo treba počakati, kako bo z dvigom DDV za nepremičnine, potrebščine za otroke, zdravila ... "Je pa jasno, da bodo ljudje plačali kriminalno ekonomsko politiko države. Ni pričakovati, da bodo tisti, ki so pokradli denar, lahko sanirali to luknjo," je med drugim dejal Posedi.

Rebolj pa je za katastrofalno ocenil tudi morebitno omejitev naložb.

Smole pri načrtovanih ukrepih vlade pogreša več analiz

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je danes ocenil, da sta osnutka nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti nestrukturirana in da vsebujeta premalo podatkov in analiz, na podlagi katerih bi se lahko opredelili do predlaganih ukrepov. Pogreša tudi dovolj časa za usklajevanje s socialnimi partnerji.

Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik ter strukturnih reform članic EU, t. i. evropskega semestra. Nacionalni reformni program bo začrtal ukrepe za spodbujanje gospodarstva in strukturne reforme, program stabilnosti pa javnofinančno politiko za letos in prihodnje leto.

"Dokumenta sta pripravljena po navodilih in za Bruselj," je dejal Smole in ocenil, da sta zelo nestrukturirana. "Ogromno je splošnih opredelitev, ki jih je težko oceniti pozitivno ali negativno, predvsem zato, ker niso narejene analize, kaj to pomeni," je dejal.

Smole pogreša projekcije, kakšen bo vpliv načrtovanih ukrepov na kupno moč oz. zasebno potrošnjo. Kot primer je izpostavil omenjeni krizni davek na plače. "Za delodajalce bo strošek enak, za delavce pa bo to pomenilo nižji prejemek. Prišlo bo do znižanja kupne moči oz. zasebne potrošnje. Kakšni bodo vplivi? Mi tega ne poznamo," je opozoril.

Kakšen vpliv bo imelo zvišanje DDV na posamezne panoge?

Glede načrtovanega zvišanja DDV pa je opozoril, da bi bilo treba še posebej proučiti, kakšen vpliv bo to imelo na posamezne panoge. Kot pravi Smole, bo zvišanje drugače vplivalo npr. na tekstilno panogo, usnjarstvo in trgovino kot na nekatere druge panoge. "Tega tukaj notri ne vidimo. Zato se je težko opredeliti," je dejal.

V Združenju delodajalcev Slovenije sicer podpirajo prizadevanja za sprejem ukrepov na odhodkovni strani v javnem sektorju. "Možnosti za prerazporeditev sredstev znotraj javnega sektorja je še ogromno. To podpiramo," je dejal Smole.

Podpirajo tudi uveljavitev fiskalnega pravila, spremembo referendumske zakonodaje, sanacijo bank, predloge glede prestrukturiranja podjetij, privatizacijo državnih podjetij, konsolidacijo javnih financ, pospeševanje tujih neposrednih investicij in poenostavitev ter odpravo birokratskih ovir. "To so stvari, ki jih podpiramo," je dejal.

Smole je opozoril še, da nekateri predlogi vlade niso skladni z izhodišči za socialni sporazum, podpisanimi še v času ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka. O njih niso še niti razpravljali in vprašanje je, kdaj bo to glede na časovnico vlade možno.

Na vprašanje, ali bi lahko dileme in pomisleke odpravili na sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta, glede na to, da namerava vlada omenjena dokumenta v Bruselj poslati še ta teden, je Smole dejal: "Vlada si je že sama zadala nemogočo časovnico, zato bi rekel, da smatram vaše vprašanje bolj za retorično."

OZS proti dvigu DDV in kriznem davku

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) nasprotuje napovedanemu dvigu DDV in kriznemu davku. Meni namreč, da bi ukrepa negativno vplivala na gospodarsko rast in konkurenčnost gospodarstva, kar da kažejo tudi analize in prakse sosednjih držav, so sporočili iz OZS. OZS meni, da se vlada za takšne ukrepe ne bi odločila, če bi proučila razlike v davčnih sistemih držav EU, učinke dviga DDV in uvedbe višjih dajatev na plače. Napoveduje, da bo v naslednjih tednih z analizami vladi dokazala škodljive posledice za gospodarsko rast in konkurenčno sposobnost gospodarstva.

Dvig davka na dodano vrednost (DDV) po navedbah OZS nima prevelikega negativnega učinka na potrošnjo gospodinjstev le v tistih državah, kjer je povprečna stopnja dohodnine v bruto dohodkih državljanov relativno nizka (največ do 30 odstotkov), trend upadanja potrošnje gospodinjstev pa v teh ekonomijah še ne sme biti prisoten, v Sloveniji pa je prisoten.

Slovenija z eno najvišjih stopenj dohodnin na plače

OZS navaja, da je Slovenija država z eno najvišjih stopenj dohodnine na plače, saj da so že razmeroma nizki dohodki fizičnih oseb obdavčeni z zelo visoko stopnjo obdavčitve. Študije in primeri slabih praks na Madžarskem in Hrvaškem kažejo, da se že v manj kot v letu dni od uvedbe višje stopnje DDV začnejo kazati negativni učinki - manjša potrošnja, posledično propad zlasti malih poslovnih subjektov, ki poslujejo s končnimi potrošniki, zapiranje podjetij, ukinjanje delovnih mest in vse večjo brezposelnost ter prehod v sivo ekonomijo, navaja OZS in dodaja, da se posledično začnejo manjšati proračunski prilivi iz naslova DDV. Po osnutku programa stabilnosti, o katerem je v ponedeljek razpravljal vrh koalicije, bi splošno stopnjo DDV zvišali za dve odstotni točki, znižano pa za eno odstotno točko.

Glede kriznega davka OZS pravi, da bi uvedba kakršnegakoli davka, ki bi bremenil bruto plače zaposlenih, dolgoročno pokazala več negativnih kot pozitivnih učinkov. Z uvedbo davka, ki postane del bruto stroška dela ali pa z dvigom stopnje dohodnine, se poveča tudi lastna cena blaga, proizvodov in storitev, dodajajo. Ker slovensko gospodarstvo višjih davkov ne more več pokriti v breme svojega dobička, to pomeni, da jih je prisiljeno pokriti z dvigom prodajnih cen blaga in storitev, pravi zbornica in dodaja, da bi bila poledica tudi padec izvoza, uvoz cenejših izdelkov v države s takšnim davkom pa bi se povečal.

GZS o vladnih ukrepih: Z višjimi davki ne bomo odplačali posojil

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v zvezi z ukrepi, ki jih v programu stabilnosti predlaga vlada, opozarjajo, da bi morala Slovenija, če se zadolžuje za tekoče poslovanje države, hkrati nujno poskrbeti za rast gospodarstva, da bi lahko odplačala posojila. "Ne pa da namerava vlada dodatno obremeniti gospodarstvo z novimi davki, ki bodo cokla razvojnemu zagonu in lahko sprožijo novo spiralo varčevanja," so v odzivu na vladne ukrepe zapisali na gospodarski zbornici.

GZS nasprotuje tako vsem selektivnih davkom in dajatvam kot tudi kriznemu davku, ki bo najbolj jemal ljudem z največ znanja. Na zbornici so se že pred časom strinjali, da vlada kot skrajni, ampak začasni ukrep, dvigne davek na dodano vrednost. Vendar so hkrati pričakovali takojšnjo zdravstveno reformo, nadaljevanje reforme trga dela, predvsem pa občutnejšo racionalizacijo javnega sektorja in omejitev javne porabe.

Razočaranje

"GZS zato izraža veliko razočaranje in hkrati veliko bojazen zaradi napovedanih novih visokih obremenitev delodajalcev in dela," so zapisali. Vlada v osnutkih nacionalnega reformnega programa 2013-14 in programa stabilnosti 2013-2016 opisuje kratkoročne ukrepe kot takšne, ki "bodo čim manj negativno vplivali na nov zagon gospodarstva". To ni prispevek k novemu razvojnemu zagonu, temveč grozeča blokada novemu zagonu, pravijo na GZS in dodajajo, da bi ukrepi morali zasledovati cilj, da bodo pozitivno vplivali na nov razvojni zagon, kar je bilo obljubljeno v koalicijski pogodbi.

Na GZS sicer priznavajo, da je v osnutkih viden napredek, ko gre za privatizacijo. Tako je po novem za letos omenjenih tri do pet družb, rok za prvi nabor pa je skrajšan na konec maja. Toda zaradi pomanjkanja reformne volje koalicije in grožnje, da so zaradi obremenjujočih novih davkov načrtovani prilivi v proračun povsem nerealni, obstaja velika nevarnost, da bomo kupnino pokurili za javno porabo, ne za razvoj.

"Očitno je, da si vlada kupuje čas. Zdravstvena reforma je deloma odmaknjena do leta 2014. V zvezi s kriznim davkom, ki bo jemal predvsem tistim z več znanja, kar je v nasprotju s sodobnimi trendi v svetu, pa je v osnutkih programov omenjeno, da naj bi vlada do konca leta predstavila drugi paket ukrepov, ki naj bi bili trajne narave in katerih finančni učinek bi nadomestil krizni davek," pravijo v GZS in dodajajo: "Konkretnega o tem svežnju pa še nič. Nova negotovost."

Občutek, da si vlada zatiska oči

V zbornici se težko izognejo občutku, da nova vlada miži pred dejstvom, da je gospodarstvo v zadnjih štirih letih izgubilo približno 95.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa v tem obdobju beležijo 7000 zaposlenih več.

"Kako bo še bolj obremenjeno gospodarstvo brez jasne volje in jasnega načrta vladnih reform zmoglo še večje breme? Kako bodo ob takšnih obremenitvah izvozna podjetja uspešno razvijala nove programe in konkurirala na globalnem trgu? Zakaj bi tuji vlagatelji vstopali v Slovenijo, če poslovno in davčno okolje še poslabšujemo, namesto da bi storili vse, da bi ustvarili vabljivo davčno okolje za svež kapital, ki ga nujno potrebujemo?" se sprašujejo v GZS.

V zbornici še izpostavljajo, da je lahko reševati javne finance z višjimi davki, pri čemer pa se sprašujejo, kje naj vzamejo podjetja. "Junak bo tisti, ki bo razbremenil podjetja ter bolje upravljal državno premoženje in javno upravo. Tega junaka še ni videti," so še dodali v GZS, katere predsednik in generalni direktor GZS Samo Hribar Milič meni, da prvi pregled ukrepov iz programa stabilnosti kaže, da so premalo konkretni.