Ljubljana. Na leto in mesec zapora ter 17.000 evrov denarne kazni so včeraj obsodili 50-letnega državljana BiH in Črne gore Velijo Hota. Kaznovan je bil za že zelo stare grehe, pred dobrimi 14 leti je bil namreč vpleten v preprodajo kilograma heroina. Lani so ga istega kaznivega dejanja oprostili, a sodbo so višji sodniki razveljavili in odredili novo sojenje. Za razliko od prejšnjega postopka je Hot tokrat vpletenost v nezakonitosti priznal. »Upoštevajoč nasvet odvetnika in izkušnje z dolgotrajnim prvim postopkom sem ugotovil, da bo veliko bolje zame, da krivdo priznam. Kdo ve, koliko časa bi vse skupaj še trajalo, novega dolgotrajnega sojenja pa ne zmorem več, ne fizično ne psihično,« je včeraj povedal sodniku Borisu G. Hrovatu, ko ga je na predobravnavnem naroku povprašal, ali priznava navedbe iz obtožnice ali ne.
Obremenilni dokazi romali iz spisa
Hot in njegovi pajdaši so po trditvah tožilke Manje Prezelj med 29. marcem in 2. aprilom 1999 tajnemu policijskemu delavcu Jovu prodali 684 gramov heroina za takratnih 24.500 mark (okoli 12.000 evrov), več kot 300 gramov pa Frediju Brumcu za 10.500 mark. Jovo se je s Hotom in Ilfadom Hodžićem v bosanskem Bihaću najprej dogovarjal o nakupu, potem pa so se sestali v enem od zagrebških lokalov, kamor je navidezni kupec prišel skupaj z Brumcem. Ta je organiziral prevzem heroina v Sloveniji, zanj je bil odgovoren Dušan Kranjc. V lokalu sta Jovo in Brumec predala denar, heroin pa je bil prevzet v Ljubljani. Drogo je priskrbel neznanec, ki je bil vseskozi po telefonu povezan s Hotom.
Brumec, Kranjc in Hodžić so bili obsojeni že leta 2001, Hot pa je bil na begu do novembra 2009, ko so ga na podlagi mednarodne tiralice prijeli na Hrvaškem. Najprej je bil v ekstradicijskem priporu, potem v slovenskem, pozneje pa so ga izpustili v zameno za 20.000 evrov varščine.
Na prvem sojenju je zatrjeval, da je bil v spornem času v bolnišnici v Črni gori, ker se je zdravil za posttravmatskim sindromom. Čeprav je Interpol sporočil, da ga v resnici v tej državi ni bilo, to ni pomagalo tožilstvu, da bi doseglo obsodilno sodbo. Sodišče se je namreč odločilo, da iz spisa izloči nekatere dokaze, med drugim tudi poročila in ugotovitve tajnega policijskega delavca, ki so bili za Hota najbolj obremenjujoči. Ocenilo je namreč, da delovanje slovenskega policista na tujem ozemlju ni v skladu z mednarodnimi zakoni.
Denarna kazen in drugi stroški bodo plačani iz varščine
Višji sodniki so takšno stališče gladko zavrnili, češ da gre za nesmisel. Odločili so, naj sporne dokaze vrnejo v sodni spis, primera pa naj se loti drug sodnik. Tako ga je v roke dobil sodnik Boris G. Hrovat in ga tudi, zaradi Hotovega tokratnega priznanja, zelo hitro končal. Odločiti je moral le o višini kazni. Na predlog tožilstva, da se ga obsodi na 13 mesecev zapora, je Hot takoj pristal, saj je ta čas že »odsedel« v priporu in je vedel, da mu ne bo treba nazaj za rešetke. Bolj sporna je bila denarna kazen. Tožilka je sprva predlagala 20.000 evrov, kasneje pa »ponudbo« znižala na 17 tisočakov, kar se je obtožencu in njegovemu zagovorniku Gorazdu Fišerju zdelo odločno preveč. A sodnik je odločil, da bo to glede na težo kaznivega dejanja vendarle ravno prav. Vsoto bodo poplačali iz varščine, kar velja tudi za sodne stroške in stroške prejšnje zagovornice, tako da bo Hotu od 20.000 evrov varščine verjetno ostalo le bore malo.