Bratuškova je povedala, da so imeli poslanci več vprašanj in pobud, kar kaže, da jih stvari zanimajo in da so pripravljeni s konstruktivnimi predlogi določene stvari še izboljševati.
Program ukrepov v sredo predstavili socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), za isti dan je predviden sestanek z opozicijo. Premierka je dejala, da bo program po seji ESS verjetno deležen še manjših popravkov, da pa bo smer programa takšna, kot so jo zastavili.
Sprememba DDV med ključnimi ukrepi
Kot je razvidno iz delovnih različic osnutkov programa stabilnosti, bosta na strani prihodkov najpomembnejša dva trajna ukrepa: zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za dve odstotni točki (na 22 odstotkov) ter znižane stopnje za eno odstotno točko (na 9,5 odstotka), za katero vlada skupni javnofinančni učinek na letni ravni ocenjuje na okoli 250 milijonov evrov, in spremembe sistema obdavčitve nepremičnin.
Sprememba stopnje DDV bi v veljavo stopila z januarjem prihodnje leto. V istem obdobju se po eni od različic načrtuje uveljavitev sprememb sistema davka na nepremičnine, medtem ko druga različica predvideva uveljavitev s 1. januarjem 2015.
Vlada pripravlja tudi ukrep začasne narave, ki bi začel veljati že sredi letošnjega leta: za obdobje leta in pol bi uvedli krizni davek na dohodke fizičnih oseb, ki naj bi bil oblikovan tako, da ne bo povečal skupne davčne obremenitve za delodajalce, ampak zmanjšal razpoložljivi dohodek posameznikov. Letni učinek tega davka vlada ocenjuje na 300 milijonov evrov.
Celoten osnutek vladinega programa stabilnosti si lahko ogledate tu.
Uvedbe obremenitev odvisen od učinkovitosti ukrepanja na strani javnofinančnih izdatkov
V osnutku je predvidena tudi zaustavitev lani sprejetega postopnega zniževanja davka od dohodka pravnih oseb, in sicer na trenutnih 17 odstotkih. Ta davek bi se moral namreč znižati tudi v letih 2014 in 2015, ko naj bi dosegel 15 odstotkov.
Brez uvedbe opisanih sprememb bi delež prihodkov v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) z lanskih 44,8 odstotka v letu 2016 padel na 44 odstotkov, kar bi pomenilo za okoli 1,3 odstotka BDP večji primanjkljaj države v letih 2014-2016.
Sredi letošnjega leta se predvideva uveljavitev davka na prodajo loterijskih srečk in davka na porabo brezalkoholnih sladkih pijač ter povišanje sodnih taks.
Terminski plan uvedbe novih davčnih obremenitev (spremembe DDV, uveljavitev novega davka na nepremičnine in uvedba protikriznega davka na dohodke fizičnih oseb) bi vlada določila po posvetovanju s socialnimi partnerji.
Cilj ukrepov pospešitev gospodarske rasti
Pri tem vlada zasleduje cilj, da se ukrepi sprejmejo čim prej, uvajajo pa se postopno, tako da bo pobiranje novih dajatev lahko učinkovito in da bodo nove obremenitve imele čim manjši možni negativni vpliv na ponoven zagon gospodarske rasti. Terminski plan uvedbe teh obremenitev je odvisen tudi od učinkovitosti ukrepanja na strani javnofinančnih izdatkov, piše v osnutku.
Glavna cilja programa sta vzpostavitev pogojev za pospešitev gospodarske rasti, ki vključuje tudi ukrepe za stabilizacijo bančnega sektorja, ter nadaljevanje javnofinančne konsolidacije. Cilj fiskalne politike v tem obdobju je strukturno izravnan saldo do leta 2017, kar bo omogočilo tudi znižanje primanjkljaja države pod mejo tri odstotke BDP do leta 2015, in stabilizacija dolga države blizu referenčne meje 60 odstotkov BDP.
Predvideno razdolževanje podjetij
Ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti naj bi temeljili na krepitvi stabilnosti bank ter razdolževanju in prestrukturiranju podjetij. Ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja bosta prenos slabih terjatev na slabo banko in zagotavljanje kapitalske ustreznosti na ravni, primerljivi s povprečjem EU. Za neposredno dokapitalizacijo bank - poleg že izvedenih dokapitalizacij v višini 420 milijonov evrov - pa bo po ocenah letos potrebnih 900 milijonov evrov. Dokapitalizacije bodo po oceni vlade potrebne do konca julija, javnofinačni primanjkljaj pa bodo zvišale na 7,8 odstotka BDP. Poleg dokapitalizacij bo slaba banka prevzela za štiri milijarde evrov slabih terjatev.
Vzporedno z ukrepi za krepitev stabilnosti bančnega sektorja je predvideno razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Razdolževanje naj bi omogočili novela insolvenčnega zakona in nov zakon o sistemski razdolžitvi, selektivni ukrepi prek DUTB in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom ter zagotavljanje svežega kapitala s strani zasebnega sektorja s postopki privatizacije.
Poleg tega naj bi izboljšali upravljanje podjetij v državni lasti, še pred poletjem pa naj bi se začeli konkretni postopki privatizacij. Kot izhaja iz osnutka nacionalnega reformnega programa, bo vlada prvi nabor podjetij za privatizacijo pripravila še ta mesec in ga posredovala v potrditev DZ.
Predviden tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo
Program stabilnosti predvideva tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 na način, kot je določen v prvotnem osnutku izvedbenega zakona za ustavno fiskalno pravilo, po izračunih vlade zahteva, da bi se moral primanjkljaj sektorja države že letos znižati na 561 milijonov evrov (1,6 odstotka BDP), do leta 2015 bi se moral primanjkljaj znižati na 251 milijonov evrov (0,75 BDP), v letu 2017 bi že morali doseči presežek v bilanci sektorja države v višini 105 milijonov evrov (0,3 odstotka BDP). To bi po oceni vlade pomenilo nerealno hude posege v ključne segmente izdatkov države oz. nerealno dodatno povečanje davkov in drugih dajatev.
Začetek uporabe fiskalnega pravila v letu 2017 zahteva povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov, a vlada ocenjuje, da je z vsemi ostalimi predvidenimi ukrepi ta cilj realno mogoče doseči.
Cilj znižanja primanjkljaja države pod tri odstotke BDP do leta 2015 naj bi bil dosežen predvsem z nadaljevanjem ukrepov za zmanjševanje javnofinančnih odhodkov ter z ukrepi na strani prihodkov. Skupen učinek naj bi na letni ravni znašal milijardo evrov. Cilj vlade je, da bi ukrepi na odhodkovni strani prispevali dve tretjini, ukrepi na prihodkovni pa eno tretjino predvidenega finančnega učinka.
Do konca leta drug paket ukrepov
Ukrepi v tem programu, skupaj s kriznim davkom, predstavljajo prvi ukrep, vlada pa naj bi do konca leta predstavila drugi paket ukrepov, ki naj bi bili trajne narave in katerih finančni učinek bi nadomestil krizni davek.
Na strani odhodkov je predvideno nadaljevanje omejevanja izdatkov za plače v javnem sektorju, ki poleg že sprejetih ukrepov zahtevajo tudi nove ukrepe, o katerih se vlada pogaja s sindikati in ki naj bi učinkovali že letos.
Poleg omejevalne politike kadrovanja načrtuje dodatne ukrepe racionalizacije in optimizacije poslovanja tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih (javni zavodi, skladi, agencije).
Vlada napoveduje tudi nadaljevanje ukrepov za omejevanje izdatkov za pokojnine (že uveljavljeno znižanje dodatka za rekreacijo, zamrznitev usklajevanja pokojnin) in restriktivno politiko na področju socialnih transferov, ki naj bi zajemala predvsem omejevanje višine nekaterih denarnih nadomestil.
