Dobri mož iz Finske Kari Savolainen, nekdaj tudi uspešen selektor risov, je letos v Stockholmu po Bratislavi 2011, Stožicah 2012 in Vojensu 2013 že na četrtem tekmovanju zapored zelo pomemben strokovni sodelavec slovenske reprezentance, ki ji pomaga predvsem z modrostjo. Selektor Matjaž Kopitar in njegov pomočnik Nik Zupančič zanj pravita, da na tekmah vidi tisto, kar sama spregledata na klopi. »Moje izkušnje včasih znajo pomagati. Po ogledu tekem naredim analizo in trenerjem podam svoje mnenje in ideje,« je začel pripovedovati, ko smo ga včeraj pocukali za rokav. Zanimivo, da je edini Finec, ki svetovno prvenstvo spremlja v sosednji državi na Švedskem in navija za Slovenijo. »Tudi zame je ta opazka nekaj nenavadnega, a če vam povem po pravici, sem vesel, da sem tukaj. Sami veste, da mi je Slovenija že od nekdaj zelo blizu,« je povedal z iskrenim sijajem v očeh.
Slovenske predstave v Globe Areni spremlja v prvem sektorju za našo klopjo in si vestno zapisuje vsako podrobnost. Ko je tretjine konec, se odpravi proti slačilnici in poda kakšen nasvet, ki se dotakne soigralcev. Ker ogromno ve o najhitrejši moštveni igri na svetu, je starejši gospod z naočniki cenjen daleč naokrog. Po uvodnih porazih z Norvežani in Belorusi je našel kar nekaj pozitivnih stvari v slovenski igri. Ena od teh je potrditev, da se risi lahko enakovredno kosajo z močnimi tekmeci iz skupine A. »Kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi imeli po tretjem dnevu prvenstva šest točk, a na žalost nimamo nobene. Lepo je videti, kako hokejisti nadzirajo plošček. To počnejo za razred ali dva bolje kot v preteklosti. Pomembno je, da so fizično dovolj sposobni za igranje med najboljšimi, povrhu pa imamo štiri precej enakovredne napade. S tem se lahko pohvalijo le najbolj razviti,« je analitično razložil Savolainen.
Kot je dejal, ni več presenečen nad povezovalno igro slovenskega moštva, kot je bil februarja v Vojensu na Danskem. »Olimpijske kvalifikacije so bile resnično nekaj popolnega. Na vseh treh dvobojih smo videli zelo stabilno Slovenijo. Ekipa je po zadnjem velikem uspehu še močnejša in bolj samozavestna. To je v hokeju zelo pomembno. V Vojensu so fantje naredili velik korak, z zmagami v nizu na svetovnem prvenstvu elitnega razreda pa bi naredili še kakšnega,« je dodal. Žal mu je, ker je Slovenija v Stockholmu proti Norveški zaspala v prvi tretjini, saj je v nadaljevanju dokazala, da zna igrati bolje in celo dominirati. Pravi, da je težko napovedovati, kaj bo za našo vrsto prineslo nadaljevanje turnirja, bo pa po njegovem vsak dan ponudil večji izziv. »Treba je vseskozi stremeti k pozitivnemu razmišljanju. Vsaka država v vzponu na tej zahtevni poti potrebuje nekaj serijskih zmag proti velesilam. Tudi Finska je pred leti tako začela pohod proti vrhu. Morda je zdaj čas, da Slovenija pripravi vsaj eno senzacijo,« ostaja optimističen.
Ko smo ga izzvali, ali se mu zdi skupina v Helsinkih lažja od stockholmske, kjer so izidi precej bolj tesni kot na Finskem, ni znal veliko povedati. »Težko je kar koli reči. Moral bi videti še nekatere obračune s prizorišča v Helsinkih, da bi lažje ocenjeval. Da so izidi nižji v Stockholmu, je lahko tudi dokaz kvalitete. Le poglejte Švicarje. Premagali so tako Švede kot Kanadčane. Tukaj se počasi že izoblikuje krog potnikov za četrtfinale, bo pa zelo zanimivo spremljati izločilne boje. Moj favorit za naslov prvaka je seveda Slovenija, a bomo morali začeti hitro zmagovati,« je šaljivo pripomnil. O organizaciji prvenstva ima nekaj pripomb, prav tako pa pohval. Všeč mu je prostorna Globe Arena, manj je navdušen nad potjo iz medijskega središča do dvorane skozi tunel. »Za vas novinarje je takšna pot odvečna, saj je preveč hoda, ko se vam mudi. A glavna stvar je seveda dogajanje na ledu. Zdi se mi, da večje reprezentance tukaj živijo svoje življenje, da drugače gledajo na njih. To sem opazil na nekaj tekmah, ko sodniški kriterij ni bil najbolj pravičen. V slabšem položaju so bile manjše države,« je pojasnil svoj pogled.
In še to – v hokejskih krogih se pojavlja veliko ugibanj, po kakšnem ključu bo mednarodna zveza določila potnika, ki bo prihodnjo pomlad nazadoval v divizijo I. Kot kažejo zdaj še neuradne informacije, bosta to moštvi z najmanj osvojenimi točkami ne glede na to, iz katere skupine prihajata. V praksi to pomeni približno takole: če bi Slovenija imela po rednem delu na osmem mestu pet točk, v Helsinkih pa bi Avstrija osvojila tri in Francija štiri, bi iz elite izpadli slednji. Zmedo okoli prenovljenega sistema zdaj skuša reševati glavni komisar tekmovanja, a na glavna vprašanja še ni dobil natančnih in zanesljivih odgovorov.
