»Vetrnica, stolp je visok okoli 100 metrov in ima tri 35 metrov dolge krake, je izpolnila vsa naša pričakovanja. Tudi meritve vetra so dobre. Vse skupaj se ekonomsko izide. Po naših kriterijih je zagotovljena proizvodnja 4,5 milijona kilovatnih ur na leto oziroma za približno 1100 gospodinjstev,« je povedal Anton Korošec, dosedanji direktor slovensko-avstrijske družbe Alpe Adria energija, ki je investitor projekta.

Korošec je pojasnil, da se je razbremenil vseh poslovnih obveznosti, tako da o načrtih za prihodnost skrbijo njegovi nasledniki. Potrdil pa je, da se intenzivno dela naprej. »Če bo šlo vse po načrtih, bo v kratkem podana vloga za gradnjo novih vetrnic. Načrtujejo najmanj štiri vetrnice, ki bodo nekoliko močnejše od prve, vsaka bo imela okoli 3000 kilovatov moči,« je dodal Korošec.

Vendar se pri nadaljevanju gradnje vetrnega parka, v katerem naj bi na koncu stalo od 20 do 25 vetrnic, tudi zapleta. Lovska družina Senožeče se pritožuje, češ da za lov dobijo več kot za najem zemljišč, na katerih bodo postavljene vetrnice. »Letna odškodnina za stavbno pravico znaša 4500 evrov, lovci pa trdijo, da dobijo za odstrel vsakega jelena 5000 evrov. Oni bi torej raje streljali jelene kot imeli vetrnice. Čeprav ne razumem, zakaj bi bilo to izključujoče, saj lahko kljub vetrnicam še vedno vabijo Italijane na odstrel jelenov. Med vsako vetrnico je namreč 500 metrov oddaljenosti,« je razložil Korošec.

»Tudi z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije je treba še najti kompromis, pojavili pa so se še novi soglasodajalci – zaščitniki velikih zveri, ki iščejo širok koridor, da se bodo lahko medvedi in volkovi selili iz snežniškega konca na severni del Primorske v Trnovski gozd. Ampak tudi tukaj ne razumem, zakaj ne bi našli kompromisa. Če lahko prečkajo avtocesto, se bodo zveri lahko premikale tudi med vetrnicami.«

Nad pritožbami Lovske družine Senožeče, ki ima 58 članov in gospodari na 5800 hektarov veliki površini, so presenečeni tudi člani Agrarne skupnosti Dolenja vas. Njihov predsednik Evgen Gerželj pravi, da z lovci sicer dobro sodelujejo in skupaj premagujejo najrazličnejše probleme z zvermi in divjadjo. Glede pritožb lovcev, da njihov lov ovirajo številne ograde za živino, pa Gerželj meni, da imajo do teh ograd potrebo in pravico.