Pred tremi meseci so se v Vojensu na Danskem dotaknili popolnosti, ko so se premierno uvrstili na olimpijske igre. Uspeh jim je hipoma prinesel ugled, kakršnega do zdaj še niso imeli, obenem pa tudi obilo odgovornosti. Številni športni zvezdniki znajo povedati, kako težko je ostati v vrhu in da je za ohranjanje kvalitete na isti ravni potrebnega vedno več odrekanja in truda. Slovenski reprezentanti so pred začetkom svojega sedmega svetovnega prvenstva skupine A na podobno zahtevni poti.
Nenavadno bi bilo, če bi prihodnjo zimo igrali na olimpijskih igrah, ne bi pa imeli članske izkaznice za elitni razred. Tudi zato je prihajajoči turnir na Švedskem še nekoliko bolj pomemben kot prejšnja tekmovanja istega ranga. Reprezentanti se tega zavedajo in v en glas ter brez pomislekov napovedujejo uspešno prvenstvo. Še več, večina razmišlja celo o senzaciji proti kateri od velesil, kar je pomembna razlika v primerjavi s preteklostjo. Reprezentanti tega ne govorijo na pamet in brez podlage. Zavedajo se svojih sposobnosti in stojijo na realnih tleh. Prav je, da so njihova razmišljanja ambiciozna in drzna. Takšno vedenje je najbolj izstopajoče navsezadnje pripeljalo tako daleč, da so v tej zimi osvajali kolajne in se prikazali v izjemni luči v najboljših ligah po Evropi.
Ni nezanemarljivo, da velika večina teh fantov prihaja z Jesenic in okolice, kjer so zadnjo sezono ustavili profesionalni ustroj te priljubljene panoge na ledu, kar še enkrat pritrjuje razmišljanju o čimprejšnji obuditvi hokeja v Zgornjesavski dolini. Kot kažejo zadnje informacije iz zakulisja, bi se lahko hokejsko upanje v skoraj prenovljeno Podmežaklo povsem nenadejano vrnilo že v naslednjih dneh. In to na zelo nenavaden način – s pomočjo Medveščaka. Potem ko je bil hrvaški prvak v začetku tedna sprejet v slovito razširjeno prvenstvo Rusije, so Zagrebčani naznanili, da izstopajo iz EBEL, a ambicij po sodelovanju v odprti avstrijski ligi vendarle niso povsem opustili. Zdaj snujejo taktični načrt o spojitvi z Jeseničani, kar v praksi pomeni, da bi iz dveh klubov nastalo eno moštvo, ki bi se enakovredno kosalo s pisano druščino v EBEL.
Neuradno krožijo podatki, da bi Hrvati v člansko moštvo iz Podmežakle vložili 600.000 evrov, slabega pol milijona bi dal Acroni, preostalih 300.000 evrov pa drugi večji lokalni sponzorji. Idejo bodo morali na Jesenicah doreči vsaj do 15. maja, ko se izteče rok za oddajo prošenj za priključitev v ligo. Nekaj razlogov za optimizem na Jesenicah tako vendarle imajo. Spodbudno je tudi spoznanje, da sta Slavko Kanalec in Miha Rebolj v zadnjih mesecih izboljšala medsebojne odnose. V skupnem jeseniško-zagrebškem projektu bi imela vpliv oba, a menda nihče od njiju ne bi bil predsednik kluba, ki naj bi ga Kanalec zdaj mrzlično iskal. Kako ironično se sliši, da je bil Kanalec še pred letom dni glavni krivec za propad HK Acroni Jesenice, zdaj pa bi lahko postal njegov veliki rešitelj.