»Republika Slovenija pričakuje nadaljevanje transakcije, ko bodo znane dodatne informacije,« so pred objavo Moody's v sporočilu za javnost zapisali na finančnem ministrstvu.
Glede na donosnost, ki jo ponuja Slovenija, veliko povpraševanje zagotovo ni presenetljivo. Slovenija se bo po trditvah naših virov zadolžila drago. Pričakovana donosnost do dospetja za desetletno obveznico naj bi bila postavljena pri 6,125 odstotka, za petletno pa pri petih odstotkih. Dejanska donosnost do dospetja bo odvisna od povpraševanja, pričakovati pa je, da bo zaradi velikega povpraševanja verjetno nekoliko nižja.
Država bo izdala dve dolarski obveznici, eno 10-letno in eno 5-letno, in čeprav so za slednjo najprej predvidevali nižjo izdajo od milijarde evrov, naj bi po neuradnih informacijah tudi ta presegla milijardo.
Poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.
Trije razlogi
Ključni dejavniki, ki so Moody's tik pred za danes načrtovanim zaključkom izdaje dolarske obveznice in tudi pred zaključkom borznega trgovanja vodili v znižanje ocene, so trije.
Gre za razmere v bančnem sektorju, "občutno poslabšane" razmere v javnih financah in pa negotove obete glede dostopa do finančnih sredstev, ki po navedbah agencije povečujejo verjetnost, da bo Slovenija potrebovala zunanjo finančno pomoč.
Obeti ostajajo negativni, kar pomeni, da se ocena lahko še zniža. Do tega bi lahko prišlo, če bi se otežil dostop države do zadolževanja na trgu, kar bi po navedbah Moody's lahko bila posledica zaostrovanja krize v bančnem sektorju ali vnovične zaostritve razmer v evrskem območju. K njej bi lahko vodilo tudi dodatno občutnejše poslabšanje gospodarskih razmer v državi.
Slabšanje bančnih bilanc
Moody's izpostavlja slabšanje bančnih bilanc in rast deleža slabih posojil, še posebej v treh največjih slovenskih bankah NLB, NKBM in Abanki. Položaj naj bi se po njihovih ocenah v luči vztrajanja v težkih gospodarskih razmer še poslabševal.
Bonitetna hiša ocenjuje, da bodo stroški reševanja razmer v bančnem sistemu dosegli od 8 do 11 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), čim hitrejša izvedba slabe banke pa naj bi bila ključna za stabilizacijo razmer.
Poleg tega Moody's kljub še vedno primerljivo nizkemu slovenskemu javnemu dolgu izpostavlja poslabševanje javnofinančnega položaja. v agenciji menijo, da bi se javni dolg po upoštevanju stroškov reševanja bank v naslednjih letih zvišal celo nad 75 odstotkov BDP. Vseeno pa naj ne bi dosegel nevzdržne ravni.
Tretji razlog pa je ocena ene od treh največjih svetovnih bonitetnih hiš, da obstaja velika negotovost glede sposobnosti Slovenije, da se zadolži na trgu. To po njihovem mnenju povečuje tveganje, da bo Slovenija za izpolnjevanje svojih obveznosti potrebovala zunanjo pomoč.
Moody's po nedavni uspešni izdaji 18-mesečnih zakladnih menic sicer meni, da ima Slovenija dovolj likvidnosti za letošnje potrebe, a v to oceno ne vštevajo izdatkov za dokapitalizacijo bank.
