Spomnimo se, kot da bi se zgodilo včeraj, pa čeprav je minilo že dobrih deset let. Mladi telovadec je imel pred sabo nastop na prvi veliki tekmi, obvezni krst, ko so ga člani reprezentance z dlanjo z vso močjo udarili po zadnjici, pa je prestal ponosno. »Ni bilo tako hudo,« je tedaj dejal mladenič, prepoznaven po pankovski pričeski in širokem nasmehu. Mladenič je danes moški, katerega pričeska je precej bolj polikana, toda nasmeh je ostal. Nič čudnega, ko pa v športu, ki se mu predaja 24 ur na dan, dosega uspehe drugega za drugim. Sašo Bertoncelj namreč sodi med najboljše telovadce na svetu na svojem paradnem orodju, konju z ročaji.
Ob njem vam ne bo nikoli dolgčas, saj se vedno zgodi kaj zanimivega, smešnega. Kot takrat, ko je na sedežu v dvorani pozabil svoj prenosni telefon, ob vrnitvi pa telefona ni bilo več. »Ukradli so mi ga,« je potožil možema postave. Za vsak primer smo mu priskočili na pomoč in ga na telefon poklicali s svojega. Na drugi strani se je oglasil moški glas. Telefona niso ukradli, le sposodil si ga je reprezentančni kolega Alen Dimic. Zanimiva zgodba pa se mu je primerila tudi na tekmi v Stuttgartu. Trener Mitje Petkovška Edi Kolar mu je, ker z njim ni bilo njegovega trenerja Sebastijana Piletiča, pripravljal konja z ročaji, ko pa se je sklonil, mu je iz žepa padel denar. Preden je Sašo začel vajo, je na tleh zagledal denar, ga prijel in pokazal sodnikom. Vsi so se nasmejali, vse skupaj je namreč delovalo kot manjša podkupnina za boljšo oceno.
Gimnastične gene je imel zapisane že ob rojstvu, njegova mama je bila namreč trenerka in poučevanju je ostala zvesta vse do danes. Za konja z ročaji pa se ni odločil načrtno ali pa zato, ker bi bil njegov vzornik Miro Cerar, v 60. letih nepremagljiv na tem zahtevnem orodju. Trener je pač opazil, da mu gre na konju bolje od rok, zato je začel pospešeno trenirati. Odločitve ni nikoli obžaloval. Še posebej ne 25. aprila 2010, ko so mu na evropskem prvenstvu v Birminghamu okoli vratu nadeli bronasto kolajno.
Danes sodi med tiste privilegirane slovenske telovadce, ki se imajo za profesionalce in zaslužijo dovolj za normalno življenje. Tudi zato, ker mu socialno varnost omogoča zaposlitev v Slovenski vojski, ob strani pa mu stoji tudi sponzor BTC. Seveda s športom nikoli ne bo obogatel, se pa zaveda, da je meja med življenjem in životarjenjem majhna. »Brez pomoči staršev mi ne bi nikoli uspelo. Ko so prišli prvi večji uspehi, mi je bilo že lažje, čeprav se mi zdi, da so sredstva v športu nesorazmerno razporejena. Seveda mi je jasno, da se v nekaterih športih zaradi velike gledanosti obrača več denarja. No, sam si gotovo ne bom kupil jahte, si bom pa ustvaril neki kapital, da bom lahko kasneje v življenju normalno delal,« pravi rak po horoskopu, ki obožuje poletje, sonce in morje, ko z majhnim gumenjakom na Jadranu glisira od otoka do otoka in prvinsko uživa. Poleti pa zavoljo svoje natrenirane postave privlači poglede deklet, da je njegova Nina vsaj malce ljubosumna. Toda z njo misli resno, saj si urejata skupno domovanje. »Najprej štalca, kasneje pa še kravca,« se nasmeji, ko ga vprašamo, če bo šel po poti nekoliko starejših kolegov Aljaža Pegana in Mitje Petkovška, ki sta že oba ponosna očka.
Telovadci niso mehkužci, njihov prag bolečine je neverjetno visok, dostikrat trenirajo in tekmujejo poškodovani. »90 odstotkov vseh treningov opravim z bolečino. Vem, da je to težko razumeti, toda drugače ne gre,« zaupa kruti del vrhunskega športa, v katerem zmagujejo ne le najboljši, temveč tudi najbolj vzdržljivi. Poškodbe – teh je zavoljo novega pravilnika, ki nagrajuje težje vaje, vse več – in z njimi povezani strah so tako del vsakdanjika, 28-letnemu Škofjeločanu pa sta v zadnjih letih trening otežila teniški komolec in vnetje tetiv v zapestju. Kljub temu se počuti super, pa čeprav je že med starejšimi v karavani, neuresničenih želja pa ima še kar nekaj, med njimi tudi kolajni s svetovnega prvenstva in olimpijskih iger. Dokler bo zdrav in konkurenčen, bo tekmoval, saj ni polovičar. »Ko se ne bom več kosal s fanti, davkoplačevalskega denarja ne nameravam zapravljati in se iti turista.« V vlogi turista bo tako še kar nekaj let samoplačniško...