Oblike, skozi katere slovenski športniki izpeljujejo svoje dobrodelne dejavnosti, so različne. Hokejist Anže Kopitar denarna sredstva nabira skozi turnirje v golfu, rokometaš Luka Žvižej je podpornik Unicefovega projekta Starši otrok sveta, nekdanji smučar Jure Košir pa se je odločil za kombinacijo golfa in teka. Vsem trem pa je skupen en cilj – pomagati tistim, ki so pomoči zares potrebni, in jim tako vsaj delno olajšati težave različnih vrst.
Anže Kopitar: Idejo sem dobil v Los Angelesu
»Velikokrat sem pomislil na to, da bi pomagal in komu bi lahko pomagal. Menim, da je trenutno najbolje pomagati najmlajšim, saj se vsi dobro zavedamo, da na mladih svet stoji,« pravi slovenski hokejist Anže Kopitar, član moštva Los Angeles Kings v ligi NHL. Svojo dobrodelnost je popularni »Kopi« doslej izkazal z organizacijo dveh turnirjev v golfu na Bledu (že leta 2007 je z dobrodelnim dogodkom pomagal splošni bolnišnici na Jesenicah), tretji pa bo konec junija. Idejo za dobrodelni turnir v golfu (tudi sam je navdušen igralec) je Anže dobil v Los Angelesu, kjer njegovi »kralji« organizirajo dobrodelno tekmovanje v tem športu, leta 2011 pa je njegov projekt zaživel tudi v Sloveniji.
Prvi Slovenec, ki je osvojil Stanleyjev pokal za prvaka lige NHL, je na premiernem dobrodelnem turnirju zbral več kot 23.000 evrov: 10.000 evrov je namenil jeseniški bolnišnici za nakup vrtalke za operacijski blok, 7377 evrov Zvezi društev prijateljev mladine za letovanje socialno ogroženih slovenskih otrok v Pineti pri Novigradu, več kot 6000 evrov pa prek ZDPM za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke v Sloveniji. »Če mladim omogočiš izobraževanje ali kakšne počitnice več, so zares hvaležni. Saj ne, da starejši ne bi bili hvaležni za pomoč, ampak mislim, da gre zadeva z otroki v pravo smer. Z osvojitvijo Stanleyjevega pokala so se mi uresničile otroške sanje. Zakaj ne bi tudi mladim prižgali iskrice veselja?« se zaveda Kopitar, ki je na lanskem drugem dobrodelnem turnirju v golfu na Bledu zbral več kot 25.000 evrov, ki jih je namenil projektu Otroci v srcu narave, ZDPM Jesenice (za letovanje otrok) in Kulturno-športnemu društvu Hrušica (za pomoč pri obnovi športne infrastrukture).
Luka Žvižej: Prvi je bil brat Miha
Starši otrok sveta je Unicefov dobrodelni projekt, v katerega sta zelo dejavno vključena tudi slovenska rokometaša, reprezentanta in brata, Luka in Miha Žvižej. Z mesečnim prispevkom 15 evrov (ta zadostuje za več kot 1500 odmerkov cepiva proti otroški paralizi ali za več kot 50 mrež proti malariji) Luka pomaga otrokom v nerazvitih državah. »Miha je v tem projektu aktiven že dlje časa, nato pa ga je predstavil še meni in me navdušil zanj. Takoj sem videl v njem nekaj dobrega: da lahko pomagam otrokom, ki nimajo niti osnovnih sredstev za preživetje. Znesek, ki ga doniram, predstavlja vrednost zgolj nekaj kavic ali pijač pri nas, v nerazvitih državah pa rešuje življenja otrok,« se zaveda Luka Žvižej, rokometaš Celja Pivovarne Laško.
Njegov brat Miha je (bil) na osnovi donacij »oče« otroka v Afriki, za katerega je na mesec plačeval 50 evrov. Vsakih nekaj mesecev se mu je njegov »otrok« oglasil s kakšnim pismom ali razglednico, zdaj pa brata Žvižej pomagata otrokom v tretjem svetu. »Pomoč ni individualna v tem smislu, da bi bil 'oče' otroka v kateri izmed nerazvitih držav, ampak gredo sredstva tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Upam, da bo spot, ki sva ga nedavno posnela in v katerem sva pozvala ljudi, naj se vključijo v ta projekt, obrodil čim več sadov,« pojasnjuje Luka, ki je med pripravami rokometne reprezentance Slovenije v Mariboru za marčevski tekmi z Islandijo skupaj z bratom posnel dve različici spota, ki bo javnosti na ogled od junija naprej.
Razlike med ambasadorji in podporniki
Kopitar in brata Žvižej so v Sloveniji tudi edini trije podporniki Unicefa iz športnih vrst, medtem ko sta nekdanja nogometaša in reprezentanta, Zlatko Zahović in Marko Simeunović, nacionalna ambasadorja dobre volje pri tej dobrodelni organizaciji. »Z Zahovićem in Simeunovićem v zadnjem času nismo imeli večjih dobrodelnih kampanj, a to seveda ne pomeni, da jih kmalu ne bomo imeli. Razlika med ambasadorji in podporniki je v tem, da imajo prvi z nami podpisan dogovor o sodelovanju. V njem so medsebojne obveznosti bolj točno opredeljene z letnim načrtom in nalogami. Podporniki tega za zdaj še nimajo,« pojasnjuje Maša Gorjup, svetovalka izvršnega direktorja za odnose z javnostmi pri Unicefu Slovenija.
Gorjupova opozarja, da niti ambasadorji niti podporniki Unicefa za svojo človekoljubno (dobrodelno) dejavnost ne dobijo niti centa. »Njihovo delo je povsem prostovoljno in zanj niso plačani. Podpirajo Unicef, ker verjamejo vanj in v njegove dejavnosti. Prepričani so, da lahko skupaj dosežemo nekaj več, nekaj boljšega in lepšega,« dodaja Gorjupova. Poleg Zlatka Zahovića in Marka Simeunovića velja na področju dobrodelnosti omeniti tudi še vedno aktivnega nogometaša in nekdanjega slovenskega reprezentanta Roberta Korena. Zdajšnji član angleškega kluba Hull City je že pred časom ustanovil fundacijo 8RK, za katero idejo je dobil ob obisku otrok na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Za pridobivanje denarnih sredstev pomoči potrebnim (predvsem za otroke na onkološkem inštitutu in oddelku za nedonošenčke v Ljubljani) je Koren ustanovil lastno blagovno znamko 8RK: vsak nakup v spletni trgovini pomeni nekaj sredstev tudi za fundacijo.
Jure Košir: Začetek v Kranjski Gori
Nekdanji alpski smučar Jure Košir je svojo prvo dobrodelno akcijo izpeljal sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko je nagrado na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori daroval za mlade smučarje iz Bosne in Hercegovine, ki zaradi vojne vihre niso mogli trenirati. »Že med kariero sem želel nekaj narediti za skupnost in se odzivati na družbene zadeve in težave. Poleg tega, da sem se udeleževal dobrodelnih akcij in prireditev, sem jih želel tudi sam organizirati. Ena izmed najbolj odmevnih je prireditev Ski Legend, po končani tekmovalni karieri pa sem v zadnjem času organiziral dobrodelni turnir v golfu na Bledu in dobrodelni tek FORMAraton,« opisuje Jure Košir, ki je na lanskem septembrskem turnirju v golfu zbral okoli 6700 evrov, na letošnjem teku (bil je že peti po vrsti) pa slabih 2500.
Košir je zbrana dobrodelna sredstva doniral na različne naslove, v zadnjih dveh letih pa se je osredotočil na Ustanovo za pomoč otroku z rakom. »Na področju dobrodelnosti sem si zastavil naslednji cilj: sam organizirati vsaj dve prireditvi na leto,« je svoje načrte razkril nekdanji alpski smučar, ki je že pet let tudi član mednarodne dobrodelne organizacije World Stars for Children pod patronatom monaškega princa Alberta. Poleg sredstev, ki jih skozi svoje dobrodelne akcije in prireditve namenja predvsem bolnim otrokom, Koširju veliko pomeni tudi osebni stik s tistimi, ki pomoč dobivajo: »Če je le možno, otroke obiščem tudi v bolnišnici in sem tudi osebno v stiku z njimi. Vsak preživeti trenutek ali urica z njimi pozitivno vplivata tako nanje kot name.«